URN_NBN_SI_DOC-7WUIMDEM

kovno poslovanje. Težišče njenih določil je usm erjeno n a pripravo knjižničnih fondov za uporabo, na postopke in ukrepe p ri javni uporabi knjižničnega gradiva te r na njegovo dopolnjevanje in izločanje. P redpisuje postavitev knjig po glavnih znanstvenih sku­ pinah in podskupinah, ločitev rokopisnih knjig od tiskanih, lokalno signaturo in lokalni repertorij (pregled) sig n atu r te r vodenje osnov­ nega kataloga, kartotečnega splošnega abecednega kataloga, sploš­ nega znanstvenega (sistem atičnega) kataloga te r dodatnih (popolnih, delnih) specialnih stvarnih katalogov glede na vrsto, vsebino ali provenienco knjižničnega gradiva. Posebej določa pogoje in ukrepe za zaščito knjižničnega gradiva, p o treb na znanja in položaj po­ sam eznih v rst knjižničnih delavcev te r upravno poslovanje knjiž­ nice. In struk cija je usm erjala in vplivala na organizacijsko in bi­ bliotekarsko strokovno poslovanje licejskih ozirom a poznejših de­ želnih študijskih knjižnic, ki so n a slovenskem ozemlju delovale v L jubljani, v Celovcu in v Gorici, kakor tudi na poslovanje javne m estne knjižnice v T rstu in licejske knjižnice v G radcu, ki je, pokrivala slovenski del štajerskega deželnega območja. V endar je zaradi skrom nih m aterialnih in kadrovskih pogojev, v k a te rih so knjižnice delovale, u v ajan je in uveljavljanje navodil nove biblio­ tekarske instrukcije potekalo zelo počasi in je trajalo dalj časa (v Licejski knjižnici v L jubljani npr. do leta 1853), vse knjižnice pa se tudi niso natančno rav n ale po njih. Tako je bibliotekar Licejske knjižnice v L jubljani M atija Čop npr. izdelal specialni vzorec kartotečnega lista, k i je obveljal vse do leta 1918. Sicer p a sta kot osnovno vodilo za delo v univerznih in licejskih ozirom a štu­ dijskih knjižnicah veljala priročnika J. G. Seizingerja o knjižničar­ ski tehniki (Leipzig 1855) in o teoriji in praksi bibliotekarstva (Dresden 1863). Istega leta 1825 je bilo s posebnim dvornim dekretom dovoljeno ustanavljanje m anjših knjižnic p ri gim nazijah v tistih krajih, kjer ni bilo univerze ali licejske knjižnice, k a r pa na slovenskem ozemlju ni prihajalo v poštev; npr. v Celju., M ariboru in Novem mestu. Za uveljavljanje bibliotekarske stroke n a področju naših šolskih knjižnic je pom em bna šele m inistrska organizacijska uredba o gim nazijah in realkah iz leta 1849, ki v teh šolah uvaja delovanje učiteljske (profesorske) in šotlarske (dijaške) knjižnice. V endar govori uredba sam o o vodenju takšne šolske knjižnice, o vsebin­ skem oblikovanju n jenih knjižnih fondov in o prav ici do uporab­ ljan ja knjižnice, nim a p a nobenih navodil o postavitvi in h ra ­ n jen ju knjig, razen zelo splošne določbe o izdelavi knjižničnih inv en tarjev in katalogov. S trokovna navodila o ureditvi in poslo