URN_NBN_SI_DOC-7WUIMDEM

vanju so šolske knjižnice dobile šele s k ratkim priročnikom E. F ör­ stem anna (Nordhausen 1865). Na podlagi šolske uredbe iz leta 1849 in tega strokovnega priročnika se je uvajalo bibliotekarsko strokovno poslovanje tudi v ustanavljajoče se gim nazije in realke na slovenskem ozemlju, m ed katerim i so se kvalitetneje razvijale zlasiti profesorske knjižnice na šolah v Celju, Celovcu, Gorici, Idriji, Kočevju, K ranju, L jubljani, M ariboru, Novem m estu in Trstu. L eta 1869 je bil sp rejet zakon o u stan av ljanju učiteljskih knjižnic za vsak šolski okraj in leta 1870 uredba o u stanavljan ju knjižnic v osnovnih šolah, obe pa sta bili leta 1871 dopolnjeni z odlokom o nam enu, nalogah, oblikovanju fondov in poslovanju teh knjižnic. Glede strokovnega poslovanja je za obe v rsti knjižnic določeno označevanje knjig s tekočo številko, vodenje knjižničnega kataloga s podatki o dnevu prejem a, naslovu, av to rju in načinu nabave knjige, dopuščena je postavitev po znanstvenih skupinah ali n a kak drugi način, predpisano je označevanje lastništva, način hran jen ja te r postopek za izposojanje knjig in za evidenco nad njim i. V saka osnovna šola m ora dobiti prepis knjižničnega kataloga okrajne učiteljske knjižnice in letnih poročil o njenih novih p ri­ dobitvah. L eta 1874 je bila sprejeta še vsebinsko skoraj enaka uredba o knjižnicah na učiteljiščih, 1875 pa dopolnilna uredba o šolskih knjižnicah z ostrejšim i k rite riji in postopki p ri dopolnje­ vanju njihovih knjižnih fondov. Tudi vse navedene šolske knjižnice so se p ri bibliotekarskem strokovnem delu ravnale po F örster- m annovem priročniku iz leta 1865. Med njim i so se na Slovenskem kvalitetneje razvijale knjižnice na nekaterih učiteljiščih in neka­ tere ok rajn e učiteljske knjižnice kot npr. v B eljaku, Celju, Črnom ­ lju, Gorici, Idriji, Kočevju, L enartu, L jubljani, Ljutom eru, Logatcu, M ariboru, Novem m estu, Postojni, P tu ju , Ribnici, Slovenski Bi­ strici idr. Z navedenim i avstrijskim i upravnim i predpisi in ob uporabi priporočenih bibliotekarskih strokovnih priročnikov so bili v 19. sto­ letju postopom a postavljeni prvi tem elji za organiziranje splošnih znanstvenih in vseh v rst šolskih knjižnic (po njih vzorcu pa tudi prvih strokovnih te r društvenih in javnih ljudskih knjižnic) te r dane osnove za začetek u v ajan ja bibliotekarske stroke n a Slovenskem. D ružbeni pogoji politične, nacionalne, m aterialne in izobrazbene narave so seveda vplivali, da je tekel razvoj knjižničarstva so­ razm erno počasi in da se je v bibliotekarsko strokovno delo v k lju­ čevalo skrom no število poklicnih in nekaj več ljubiteljskih, preko delovne prakse bolj ali m anj strokovno usposobljenih knjižni­ čarskih delavcev. Poklicni bibliotekarji so bili sprva predvsem