URN_NBN_SI_DOC-7WUIMDEM

srednješolski in visokošolski profesorji z znanjem tujih jezikov, po letu 1874 pa so m orali obiskovati šolo za arhivarje, bibliotekarje in muzealce na In štitu tu za avstrijsko zgodovino dunajske uni­ verze in opraviti zaključni izpit. Čeprav v skrom nih organizacijskih in kadrovskih pogojih, je ta začetni razvoj bibliotekarske stroke na Slovenskem že navrgel nekaj člankov in znanstvenih prispevkov k zgodovini slovenskega knjižničarstva (Peter Bohinjec, E tbin H. Costa, A nton Koblar, Ju rij Kosmač, P eter Radics, K onrad Stefan, V iktor Steska, A vgust Žigon), prve bibliografije (Etbin H. Costa, M atija Čop, K arel Glaser, Josip M arn, R ajko Perušek, M arko Pohlin, F ran Simonič, Janko Šle- binger, Ivan Tomšič, A vgust Žigon), nekaj tehtnejših prispevkov o javnih ljudskih in o društvenih 'knjižnicah (Josip B reznik 1905, F ranc K otnik 1906) te r osnovna navodila o organiziranju in po­ slovanju m anjših in večjih ljudskih knjižnic (Albin Pleško in P rosveta 1908) in o rabi javnih znanstvenih knjižnic (Joža G lonar 1912). O bjavljenih je bilo tudi večje število sam ostojnih ali drugače publiciranih seznamov ozirom a katalogov posam eznih društvenih, splošnih javnih, knjigotrških izposojevalnih, srednješolskih ,in okrajnih učiteljskih knjižnic, ponekod z osnovnimi navodili za up orabljanje knjižnice in s kronističnim i pregledi njenega razvoja ob določenih jubilejih. III Po prvi svetovni vojni je bilo v Jugoslaviji s področja biblio- tekarstva z državnim i upravnim i predpisi najprej regulirano n a­ d aljn je obvezno dostavljanje tiskov iz Slovenije (1918) ozirom a iz vse Jugoslavije (1919, 1925) tudi določenim knjižnicam v Sloveniji. To pravico je v celoti dobila D ržavna (študijska) biblioteka v L jubljani, samo v letih 1919— 1925 pa jo je im ela tudi Študijska knjižnica v M ariboru. D rugi predpisi so obravnavali predvsem or­ ganiziranje določenih knjižnic oziroma nekaterih v rst knjižnic. Tako je dotedanja lju b ljan sk a licejska oz. študijska knjižnica leta 1919 postala D ržavna študijska knjižnica, bila leta 1921 preim e­ novana v Državno biblioteko te r leta 1938, na osnovi zakona o univerzah iz leta 1930 in univerzitetne uredbe iz leta 1931, postala U niverzitetna biblioteka v L jubljani, ki deluje kot splošna uni- verzna in znanstvena knjižnica in kot narodna (ne nacionalna, m arveč v sm islu srbskega jezika pojm ovana, vsem u ljudstvu do­ stopna javna) knjižnica, ki širi med ljudm i višjo izobrazbo in zbira vse knjige o narodu in državi, njeno organizacijo in delovanje pa naj podrobneje uredi zakon o knjižnicah. Oba visokošolska pred