URN_NBN_SI_DOC-7WUIMDEM

pisa sta organizacijsko urejala tudi ustanavljanje univerznih se­ m inarskih in zavodskih knjižnic. V letu 1929 sprejeti zakoni o narodnih (ljudskih), srednjih in učiteljskih šolah so načelno pred­ pisovali, da se v vsaki teh šol o rganizirata učiteljska (profesorska) in šolarska (dijaška) knjižnica te r da lahko učiteljske (profesorske) knjižnice pod določenimi pogoji opravljajo tudi funkcijo javne ljudske knjižnice, v večjih m estih p a se lahko ustanavljajo posebne strokovne knjižnice za profesorje vseh srednjih šol. Ze leta 1920 (s sprem em bam i v letih 1931 in 1932) je prosvetno m inistrstvo iz­ dalo uredbo s prav ili za narodne (ljudske) knjižnice in čitalnice, ki so opredeljevala sam o njihovo kulturno-prosvetno funkcijo, upravno vodenje in možnosti finančnega vzdrževanja te r določala učitelje za njihove odgovorne knjižničarje. Podrobnejša določila o organi­ ziranju vseh knjižnic, dopolnjevanju knjižnih fondov, njihovi stro ­ kovni ureditvi in poslovanju ,ter u porabljanju in m aterialnem vzdr­ ževanju knjižnic pa so bila prepuščena u re ja n ju z dodatnim i up­ ravnim i predpisi, pravili in priporočili in z jugoslovanskim zako­ nom o knjižnicah. Več let potekajoča prizadevanja strokovne organizacije jugo­ slovanskih knjižničarskih delavcev (ust. 1931) za izdajo jugoslovan­ skega zakona o knjižnicah niso bila uresničena. U radno so bila leta 1938 uveljavljena samo pravila o in ventarizaciji fondov v knjiž­ nicah srednjih, učiteljskih in m eščanskih šol. Tako je vse bibliote­ karsko strokovno delo še naprej potekalo po nekdanjih avstrijskih bibliotečnih uredbah in strokovnih usm eritvah. Od leta 1919 je v D ržavni študijski oz. U niverzitetni biblioteki v L ju bljan i bibliotekar Joža G lonar uvedel po t. i. pruskih instrukcijah (izdane leta 1899 za knjižnice na Pruskem , dopolnjene v letih 1909, 1915 in pozneje) prirejeno abecedno katalogizacijo in vodenje abecednega kataloga ter izdelavo stvarnega kataloga v kartotečni obliki in zam enjavo lokalne sig natu re z razvrščanjem knjig po tekoči številčni signaturi (num erus currens). Prakso bibliotekarskega strokovnega dela, ki je bila uveljavljena v osrednji slovenski knjižnici, so prevzem ale tudi vse druge poklicne in ostale knjižnice po Sloveniji. Za poklicno opravljanje bibliotekarskih strokovnih del je po letu 1918 m oral im eti bibliotekar v znanstveni knjižnici doktorat znanosti oziroma diplomo fak ultete in profesorski, pozneje strokovni izpit, za teh­ nično knjižničarsko delo pa srednjo šolo. Sicer pa so se m alošte­ vilni bibliotekarski strokovni kadri oblikovali predvsem ob p ra k ­ tičnem delu v knjižnicah. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je A vgust Pirjevec, bibliotekar U niverzitetne biblioteke v L jubljani, objavil prvi slo­ venski bibliotekarski strokovni priročnik Knjižnice in knjižni-