URN_NBN_SI_DOC-7WUIMDEM

ljajo s knjižnim i listki, katalog izposojevalcev in bralčev konto in redno knjižnično statistiko. Nepoklicni knjižničarji v m anjših knjiž­ nicah so obvezno strokovno usposobljeni v k rajših ali daljših knjiž­ ničarskih tečajih, poklicni knjižničarji v večjih ljudskih knjižnicah p a m orajo im eti popolnejšo strokovno izobrazbo, pridobljeno v eno­ letni knjižničarski šoli ozirom a z daljšim i strokovnim i tečaji in državni bibliotekarski strokovni izpit za posamezno izobrazbenoi stopnjo. Za študijske knjižnice je bila predpisana popolna profesio­ nalizacija bibliotekarskega strokovnega dela te r da poleg tistih stro­ kovnih postopkov kot ljudske knjižnice vodijo ob im enskem itudi strokovni katalog te r posebne kataloge prirastka, časnikov in revij, dvojnic in knjig v knjižnicah na svojem teritorialnem območju. P ri N arodni in univerzitetni knjižnici pa je bila poleg up ravne in strokovne organiziranosti določena predvsem n jena bibliotekar­ ska strokovna dejavnost, ki jo opravlja kot splošna znanstvena knjižnica, osrednja univerzitetna knjižnica in slovenska nacionalna knjižnica te r na področju strokovnega vodenja vseh knjižnic v Sloveniji. Zvezna jugoslovanska zakonodaja je po vojni najprej uredila nadaljn je dostavljanje obveznih izvodov vseh tiskov v Jugoslaviji (1945), k ar je bilo pozneje (1960, 1972) izpopolnjeno in samostojno opredeljeno s slovenskim i republiškim i predpisi, po katerih so poleg N arodne in univerzitetne knjižnice to pravico dobile tudi okrožne (okrajne) študijske knjižnice oziroma njihove naslednice v Celju, Kopru, K ranju, M ariboru, M urski Soboti, Novi Gorici, Novem m estu, P tu ju, R avnah in slovenski zam ejski študijski knjižnici v Celovcu in Trstu. Z zveznim predpisom je bil leta 1957 prvič dolo­ čen enakopravni položaj bibliotekarske stroke in njenih delavcev m ed družbenim i javnim i službam i, m edtem ko priprav ljajoči se splošni jugoslovanski zakon o knjižnicah, zaradi pren ašan ja zako­ nodajnih pristojnosti s federacije na republike, ni bil sprejet. L eta 1961 je bil sprejet prv i slovenski splošni zakon o knjižni­ cah (noveliziran 1965), ki je določil naloge knjižnic kot javnih kulturno-prosvetnih ustanov in pogoje za njihovo ustanavljanje, uvedel institucijo m atičnih knjižnic za organizirano vodenje in strokovno pospeševanje knjižničarstva in bibliotekarske stroke te r postavil zahtevo po strokovni usposobljenosti za knjižničarsko delo. Posebna p ravilnika (1962) sta uredila vodenje reg istra knjižnic in m edknjižnično izposojanje v Sloveniji. N arodna in univerzitetna knjižnica je kot republiška m atična knjižnica organizirala centralni katalog tu je lite ratu re (1961), izdajala navodila in pom agala pri organizacijskem in strokovnem u rejan ju vseh v rst knjižnic (ljud­ skih, m ladinskih, študijskih, šolskih, visokošolskih, specialnih), zlasti