URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

KOMENTIRAMO Meditativna glasba V petek, 7. oktobra, ob 18.30 bo v prostorih četrtne skupnosti Ljudski vrt na Ptuju večer meditativne glasbe s šamanskimi glasbili različnih ljudstev sveta. (ps) V nedeljo na Turnišče! Na trgu dela ni nobenega (pravega) vetra SLAVKO PODBREZNIK Še marca 2009 na obsežni predstavitvi vseh mogočih vlaganj v kulturno infrastrukturo, ki naj bi spremljala ptujski projekt Evropske prestolnice kulture 2012 (EPK), je ptujski župan Štefan Čelan govoril o novogradnji kongresnega centra s koncertno dvorano, o centru mladinskih kultur v mestnem kinu in dokončanju obnove mestnega gledališča. Tri mesece pozneje sta Franc Mlakar, ki je medtem že odstopil kot koordinator EPK 2012, in Štefan Čelan nabor kulturnih investicij še povečala z Rimsko brvjo, ki bi stikala bregova pri Vičavi, ureditvijo nabrežin Drave v sprehajalne poti, ureditvijo starega ptujskega pokopali- šča, izgradnjo stanovanj v starem mestnem jedru, prestavitvijo Orfejevega spomenika v lapidarij in njegovo nadomestitvijo z odlitkom, ureditvijo stare steklarske delavnice v center sodobnih kultur, celo vodomet na Dravi se je pritaknil zraven ... Po dveh letih ni ostalo prav nič od tega. Še koncertna dvorana, ki jo mesto krvavo potrebuje, se je iz nesojene kongresne novogradnje selila najprej v grajsko žitnico, zdaj pa jo umeščajo v cerkveno ladjo Dominikanskega samostana. S podpisom pogodbe o izvedbi prve faze obnove Dominikan- skega samostana, ki naj bi postal pomemben kulturno-kongresni center, se je pokazalo, da v času EPK 2012 koncertna dvorana še ne bo pod streho. Dokončanje del je predvideno julija naslednje leto, torej ko bo pol leta slovenskega projekta EPK 2012 že za nami. Ker pa gre za pomemben kulturnozgodovinski spomenik, se lahko ta čas še zavleče. Seveda se je od vsega začetka vedelo, da vseh želja ne bo mogoče uresničiti. V določenem smislu smo celo zadovoljni, da vrtinec investicij ni posrkal mestnega jedra. V tako občutljivo tvarino, kot je zgodovinsko jedro, moramo posegati izredno pazljivo. To so posegi za desetletja in ne iz danes na jutri. Opozorilo nam je lahko obnova Mestnega gledališča Ptuj, ki ga je maribor- ska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine po obnovi izbrisala iz nabora kulturnih spomenikov, meščani pa se predvsem z notranjim interjerjem, ki je sto svetlobnih let od zaželene rekonstrukcije starega meščanskega gledališča, nikakor ne moremo sprijazniti. Koncertna dvorana Dominikanca bo enkrat naslednje poletje že lahko sprejela prve koncertne dogodke. V kontekstu zgoraj povedanega nas ne bi nič motilo, če bi jih šele jeseni ali pozimi, samo da so stvari dobro nareje- ne. Raje kot da na vrat na nos hiti s tako pomembnimi investicijami, bi županu predlagali, da se loti manjših obnovitvenih del v starem mestnem jedru. Denimo: udeležencem EPK 2012 naj prihrani spotikanje čez povsem odslužen mestni tlak. Že s tem bo veliko narejenega. Navdihujoče popotovanje skozi raznoliko glasbo V soboto je bila kavarna MuziKafe na Ptuju ponovno prizorišče odličnega glas- benega dogodka. Harmonikar Jure Tori in pevka Bogdana Herman sta nam z odlično izvedbo pričarala popotovanje skozi glasbo različnih kultur sveta: rusko, ameriško, bosansko, judovsko, ciprsko, italijansko, slovensko pesem ter šanson, rock in ljudsko pesem. Ta petek je pred nami še ena glasbena poslastica, ki prav tako ponuja glasbo z različnih koncev. Klarisa Jovanovič se bo sprehodila skozi Istro, Dalmacijo, Hercegovino, Grčijo, Turčijo, južno in severno Italijo, Španijo, Francijo, vzhodni Mediteran s spremljevalno skupino Della Segodba, v katero so se združili mul- tiinstrumentalisti Vasko Atanasovski, Luka Ropret in Matija Krivec, avtorji lastnih glasbenih projektov, skladatelji gledališke glasbe za odrasle in otroke, redni gostje na domačih in tujih glasbenih festivalih. Njihov izraz je barvita, opojna, filigransko razkošna in obenem minimalistična glasba, v kateri se pre- pletajo različni stili in avtorske poetike, ki se skladno dopolnjujejo in vendar ves čas ohranjajo svojo prepoznavnost. Zvočnost izvirnih jezikov, v katerih poje Klarisa Jovanovič, pa je tista začimba, ki pričara vonj in okus dežele, v kateri je pesem vzniknila, ali tiste, v kateri je zrasla. Ljubitelji jazzovske glasbe se lahko že v četrtek udeležijo rednega srečanja glasbenikov na jam sessionu v kletnih prostorih MuziKafeja. (slp) 40 let zbora sv. Viktorina Kulturno društvo Zbor sv. Viktorina Ptuj vabi na koncert ob svoji 40-letnici. Slavnostni koncert zbora, ki ga vodi zborovodkinja Sonja Winkler, bo v soboto, 8. oktobra, ob 19. uri v proštijski cerkvi na Ptuju, ko se bodo skoraj 50 pevcem in pevkam zbora pridružili še gostje. V cerkvi sv. Jurija sredi starega Ptuja bodo tako v soboto zvečer nastopili še sopranistka Dunja Spruk, tenorist Janez Lotrič, harfistki Tina Žerdin in Tonja Mariša Hriberšek, violinist Jannis Vagenas, Godalni kvartet Feguš, Tone Po- točnik, koral in dirigent Maksimiljan Feguš. (ps) Med brezposelnimi se povečuje število tistih, ki so pri več kot petdesetih letih starosti ostali brez dela SLAVICA PIČERKO PEKLAR Zadnje tri mesece, tako mag. Tomaž Žirovnik, direktor Območne službe Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje, se na ptujskem trgu dela nič ne dogaja. "Spomladi je že kazalo na izboljša- nje razmer, a se to ni zgodilo. Zaradi pokojninske reforme se je povečalo število brezposelnih, starejših od 50 oziroma 55 let, in zdaj je že tretjina iskalcev dela starejša od 55 let, z na- raščanjem te starostne skupine brez- poselnih pa se je povečalo tudi število iskalcev dela brez izobrazbe. Razmere na trgu dela resnično niso obetajoče in kaj lahko se zgodi, da bomo ob koncu leta na širšem ptujsko-ormoškem ob- močju imeli že več kot 5 tisoč iskalcev dela, zdaj je na našem uradu za delo na Ptuju prijavljenih 3496 in v Ormožu 1045 iskalcev dela," je na sestanku Pokrajinsko ekonomsko-socialnega sveta Spodnje Podravje v ponedeljek poudarjal Žirovnik in dodal, da se je stopnja brezposelnosti od lanskega decembra, ko smo imeli 12,7-odsto- tno brezposelnost, resda spustila na 11,8-odstotno, a so razmere na trgu še vedno skrb vzbujajoče. Pol manj za ukrepanje "Zadnji avgustovski podatki kažejo, da na Ptuju beležimo 11,3-odsto- tno brezposelnost, v Ormožu je ta 13,6-odstotna - slovensko povprečje je 11,5 odstotka. Skrb zbujajoče je, ker je med brezposelnimi že tretjina sta- rejših od 50 let, povečuje pa se tudi število dolgotrajno brezposelnih, saj je teh po avgustovskih podatkih že skoraj 43 odstotkov. V to kategorijo iskalcev dela uvrščamo tiste, ki delo iščejo več kot eno leto, povprečni čas brezposelnosti na Ptuju pa je tačas 1 leto, 6 mesecev in 29 dni, kar je resda skoraj tri mesece manj od slovenske- ga povprečja, a se število dolgotrajno brezposelnih vztrajno povečuje," raz- laga direktor ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje in dodaja, da se je po podatkih zavoda na ptujsko- ormoškem območju to leto zaposlilo 3553 ljudi. "Pri iskanju dela vse bolj stopa v ospredje lastna angažiranost ljudi, ki iščejo zaposlitev, pomembna Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj, in Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice, sta zaskrbljena, saj, kot pravita, gre zdaj za preživetje in ne za razvoj. (Slavica Pičerko Peklar) Otroški dodatek 80 evrov Iskalce dela sicer še vključujejo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, a je denarja za tovrstno pomoč vse manj sta lastna odgovornost in skrb za zapo- sljivost, ta pa se zrcali tudi v človeko- vi odgovornosti za lastno zdravje, ki je osnovni pogoj za zaposljivost," dodaja Tomaž Žirovnik. Iskalce dela, poudarja, še vedno vključujejo v ukrepe aktivne politi- ke zaposlovanja, a je denarja za tovr- stno pomoč vse manj. Letos denimo so se sredstva, namenjena svetovanju in pomoči pri iskanju zaposlitve, usposa- bljanju in izobraževanju, pa spodbuja- nju zaposlovanja in samozaposlovanju ter programom za povečanje social- ne vključenosti, prepolovila: "Če smo imeli prvih osem mesecev pretekle- ga leta za ukrepe aktivne politike za- poslovanja na razpolago skoraj 2800 evrov, smo morali letos kar največ doseči zgolj s 1432 evri." Razmere na trgu dela pa se ne odra- žajo vedno, kot bi bilo pričakovati, v številu upravičencev do denarnih socialnih pomoči. "Največje število upravičencev smo imeli prav v začet- ku tega leta, v januarju, ko smo tako pomagali 2684 upravičencem, naj- manj vlog za denarno socialno pomoč pa smo obravnavali prav septembra, ko smo našteli 2207 upravičencev. Od leta 2008 do konca lanskega leta so bila obdobja, ko je bilo do denarne pomoči upravičenih tudi več kot tri tisoč vlagateljev," je na sestanku ome- njal Marjan Kokot s ptujskega centra za socialno delo in dodal, da 12.927 otrok s Ptujskega prejema otroške dodatke, povprečna višina tega pa je dobrih 80 evrov. "V začetku pri- hodnjega leta začne veljati zakon, ko bodo vsi denarno socialni transferji prešli na center za socialno delo, kar bo zagotavljalo večji pregled in one- mogočalo, da bi nekateri (ne)upravi- čeno dobivali pomoč iz več virov," poudarja Kokot in dodaja, da se še v posebej težkih stiskah znajdejo tisti delavci, ki so sicer redno zaposleni, delajo, a za svoje delo že nekaj mese- cev niso prejeli plačila. Na vse težje razmere v gospodar- stvu sta opozorila podjetnik Miran Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj, in Aleksandra Podgornik, di- rektorica Štajerske gospodarske zbor- nice, ki sta še posebej zaskrbljena, ker se podjetja tačas ukvarjajo zgolj s pre- živetjem, ne pa z razvojem. Grad Turnišče vabi vse, ki jim je do tega, da bi se vanj čim prej vrnilo življenje, na kostanjev piknik v nedeljo, 9. oktobra, ob 15. uri. "S seboj prinesite kostanje; spekli jih bomo po kratki čistilni akciji okolice gradu," sporoča Samo M. Strelec in dodaja: "Deluj in bo delovalo!" (ps) Izbrali "pustnega" župana Kdo je, bodo uradno razglasili šele ob ptujskem martinovanju Svet princev karnevala je s soglasjem vodje ptujskega kurentovanja Bran- kom Brumnom in županom Štefanom Čelanom na domačiji aktualne ptuj- ske vinske kraljice Tanje Hauptman v Vintarovcih izbral 13. princa prihaja- jočega 52. kurentovanja v najstarejšem slovenskem mestu. Ime tako imenova- nega pustnega župana ostaja še skriv- nost, inavguracija naslednika barona Janeza Golca plemenitega Jakoba Bre- unerja Markovskega bo po tradiciji po- tekala na martinovo 11. novembra ob 11.11. Sicer pa se bodo organizatorji ku- rentovanja v soboto (8. oktobra) ude- ležili tradicionalnega letnega srečanja združenja karnevalskih mest Sloveni- je, ki bo potekalo v Kanalu ob Soči. Na njem bodo med drugim spregovorili o sodelovanju tipičnih slovenskih mask in pustnih likov v okviru 1. Medcelin- skega etno festa, srečanju likov z vseh celin, ki bo na otvoritveni slovesnosti naslednjega kurentovanja, je povedal Branko Brumen. (ug) Bivši princi ptujskega karnevala z Brankom Brumnom in županom Francem Pukšičem v vinski kleti družine Hauptman (Uroš Gramc)