URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

sreda, 5. oktobra 201 MARIBOR m a r i b o r @ v e c e r . c om 19 Ambrozija se širi po zapuščenih parcelah Na območju Maribora so letos zabeležili 100-odstoten porast prijav navzočnosti ambrozije, visokoalergene rastline, glede na enako obdobje lani TADEJA SKERJANC Na nas se je obrnil bralec, ki že več let živi na Betnavski cesti v Mariboru. Njegova lična hiška je tik ob veliki zanemarjeni industrijski parceli, na kateri je v zlatih časih mariborske in- dustrije delovala tovarna Merinka, nekoliko kasneje je zemljišče prev- zelo mariborsko gradbeno podjetje MTB, ki je v okolici postavilo poslov- no-stanovanjske objekte Magdale- na, po njihovem stečaju pa zemljišče čaka na novega lastnika. Na posesti, ki je zaščitena z visoko ograjo, se ve- likokrat znajdejo potepuške mačke, ki jih gospod z veliko vnemo rešuje, drugače pa življenja tam ni opaziti, pravi. Ker parcela že dlje časa sameva, je seveda idealna za razraščanje vsega mogočega plevela, med katerim še najbolj prevladuje ambrozija. In prav zaradi nje se je obrnil na nas. Vsako leto spomladi se namreč spopada z vedno več sadikami, ki jih je treba populiti na njegovi skrbno negovani zelenici, bolj kot to pa ga seveda skrbi visoka alergenost te rastline, saj so v neposredni bližini večstanovanjske zgradbe. Seneni nahod, astma, dermatitis Pelinolistna ambrozija spada med rastline, ki povzročajo inhalacijske alergije. "Poleg tega da je cvetni prah močan alergen in povzroča seneni nahod, v hujših oblikah astmo, lahko sama rastlina ob kontaktu s kožo povzroči dermatitis, na kar moramo biti pozorni ob ročnem odstranjevan- ju rastlin," pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Najhuje je v času od druge polovice avgusta in v prvi polovici septem- bra, ko je obremenitev zraka s kon- centracijo cvetnega prahu ambrozije najvišja. "Število dni z obremenitvi- jo, večjo od 20 zrn, se rahlo povečuje, v letu 2009 je bilo 17 takih dni, kar je največ v petnajstletnem merjenju cvetnega prahu," še dodajajo na splet- ni strani inštituta za varovanje zdrav- ja (IVZ). Za gospoda iz uvoda slednje sicer ne predstavlja toliko težav, ga pa moti, ker mora vsako pomlad po- puliti preko petsto sadik te rastline, in kot pravi, imajo podobno težavo tudi sosedje. Čeprav je število visoko, še zdaleč ni neumestno. Na enem samem steblu rastline lahko dozori od tri do sto tisoč semen, ki so, kot je zapisano na spletnih straneh IVZ, ka- ljiva tudi do 30 let. Globa za posameznika 500 evrov V začetku lanskega avgusta je zato vstopila v veljavo odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia. Ta določa, da morajo last- niki zemljišč, na katerih raste am- brozija, na lastne stroške odstraniti škodljive rastline in preprečiti nji- hovo ponovno razrast. "Če imetnik zemljišča kljub opozorilu fitosani- tarne inšpekcije v predpisanem roku ne odstrani ambrozije, mu predpisane fitosanitarne ukrepe inšpektor naloži z odločbo. Če imetnik zemljišča kljub temu ne bi izvršil z odločbo odre- jenih ukrepov, bi v skladu z zako- nom o inšpekcijskem nadzoru storil prekršek, za katerega bi inšpektor izrekel predpisano sankcijo ali opo- zorilo," pravijo na kmetijskem min- istrstvu. V primeru sankcije lahko posameznika doleti globa v višini 500 evrov, pravno osebo pa tudi do 1500 evrov, pri čemer kazen 500 evrov doleti tudi odgovorno osebo pravne osebe. Porast ambrozije tudi na kmetijskih zemljiščih Na območju Maribora in v širši okoli- ci so na Inšpektoratu RS za kmeti- jstvo, gozdarstvo in prehrano letos že zabeležili 20 prijav suma na navzočnost ambrozije, pri čemer so inšpektorji v 16 primerih izrekli tudi ustno opozorilo. "V vseh doslej ob- ravnavanih primerih so stranke ne- pravilnosti odpravile v roku, ki jim je bil določen," pravijo na inšpektoratu in dodajajo, da je bila polovica prim- erov omejenih na področje mestne občine Maribor (MOM). "Največ ras- tlin ambrozije na območju MOM je na zapuščenih gradbenih parcelah, ob cestah in avtocesti ter zemljiščih, ki so služila za gradnjo avtocest, in je bila naravna vegetacija uničena," pravijo, je pa skrb vzbujajoč porast njene prisotnosti tudi na kmetijskih Največ rastlin ambrozije je na zapuščenih gradbenih parcelah, ob cestah in avtocesti ter zemljiščih, ki so služila za gradnjo avtocest, in je bila naravna vegetacija uničena. (Marko Vanovšek) zemljiščih. Letos so zabeležili kar 100-odstoten porast prijav glede na enako obdobje lani. To pomeni, da se ljudje težave vedno bolj zaveda- jo, se pa poraja vprašanje, kaj lahko stori posameznik v primeru, kot je bralčev, ko lastnik zemljišča ne more ukrepati, ker zemljišče pravno ni več njegovo. V najboljšem primeru lahko le upa, da bo to čim prej dobilo novega lastnika, ki bo poskrbel, da bo težava odpravljena. V primeru nekdanje MTB-jeve poslovne stavbe z dvoriščem bi se to po pričakovanjih stečajne upraviteljice Milene Sisin- ger predvidoma lahko zgodilo še ta mesec, potem ko bo sodišče izdalo vsa potrebna dovoljenja. A N K E TA Z ribnikom "so ga res usekali mimo 11 Mariborčani za zastoj del na ribniku pri Kličku večinoma krivijo mestno upravo JERNEJ DEMŠAR Že skoraj eno leto je minilo, odkar so iz osrednjega ribnika v Mestnem parku izselili ribe, izčrpali vodo in pričeli obnovo. Potem se kaj veliko z deli ni premaknilo, le z dna je bil očiščen mulj, pa še to bolj ali manj zaradi smradu, nad katerim so se pritoževali okoliški prebivalci in sprehajalci. Naključne mimoidoče občane smo povprašali, kakšno je njihovo mnenje o gradbišču sredi parka in kdo je po nji- hovem odgovoren za nastalo situacijo. David Marinič, javni uslužbenec iz Mari- bora: "Kaj naj rečem, ne vem, kaj tako dolgo spravljajo skupaj. Z otro- kom večkrat hodim v park na spre- hod in res se vse skupaj vleče že eno leto. Nisem prepričan, ali ni denar- ja ali je kaj drugega, vsekakor pa so ribnik prehitro izpraznili, če obnove niso nameravali dokončati, da zdaj zadeva stoji. Park je sicer urejen dobro, glede tega nimam večjih pri- pomb, so ga pa res 'usekali mimo' z ribnikom, po mojem mnenju se bo situacija zavlekla še za kakšno leto. Menda je tam nastalo tudi nekakšno divje odlagališče odpadkov. A podob- nih zadev je pri nas veliko, tako da smo tega na neki način kar navajeni." Tanja Mehle, odvetnica iz Maribora: "Zelo žal mi je, da je ribnik prazen. Situacija v državi je na sploh zelo težka in huda. Ni čudno, da se z rib- nikom dogaja to, čemur smo priča, najbrž obstajajo prioritete in najbrž je pomembneje pomagati ljudem, ki so ostali brez delovnih mest zaradi stečajev podjetij. Ribnik je bil čudovit, simbol Maribora, a vseeno je to le kozmetika. Najprej je treba poskrbe- ti za normalno življenje ljudi. Zato ne bi krivila vodilnih ljudi v Mariboru. S parkom sem sicer zadovoljna, je lep oziroma za mene je najlepši park. Je pa res, da bi se marsikaj dalo še bolj urediti." Anica Pišorn, upokojenka iz Maribora: "O tem sem brala v časopisu pa tudi med sprehodi opažam, da je že dolgo razkopano, a nič ne naredijo. Ne vem, kdo je za to odgovoren, je pa čudno, da se vse skupaj tako dolgo vleče. Razkopano je že leto dni. Park je sicer lepo urejen, se pa včasih zgodijo 'nesreče' in kdo kaj poškoduje, škoda se dela, a se mi zdi, da za to lepo skrbi- jo sproti in takšne poškodbe hitro odpravljajo. Žal mi je, da se podobno ne zgodi tudi z ribnikom, že za sam videz parka pa tudi podobo mesta kot celote bi bilo pomembno, da se situ- acijo kar najhitreje razreši." Patricia Klement, študentka iz Maribora: "Prav bi bilo, da se ribnik obnovi, zato projekt podpiram. Nisem seznanje- na s podrobnostmi okoli trenutnega dogajanja, a menim, da če so že začeli s tem, naj zadevo dobro opravijo. Površina je velika, dno je treba dobro očistiti. Vseeno se mi zdi, da se vse skupaj že predolgo vleče in bi bilo treba zadevo premakniti in pospešiti. Osebno menim, da je za nastalo situ- acijo kriva občina, saj gre za videz mestnega parka. Ta je na splošno lep, le nedokončana sanacija ribnika kazi njegovo podobo." Svetislav Nagorni, upokojenec iz Mari- bora: "Kar se dogaja z ribnikom, je katastrofa, sranje! Nimam drugih, lepših besed. Situacija je zelo nerodna za tiste, ki so odgovorni. Nekoč sem rad šel na sprehod do ribnika, zdaj pa zaradi trenutnega videza tam ni več ljudi, tudi meni ni več do tega, da bi odšel tja gledat vso tisto svinjarijo. To je sramota za odgovorne, za prvega moža - se ve, kateri je, pa še tisti pod njim, za katere se tudi ve, kdo so. O imenih ni treba govoriti. Na sploh o parku nimam drugih pripomb, je lepo urejen in tja še vedno rad zahajam, ribnik pa je zgodba zase." David Marinič Tanja Mehle Anica Pišorn Patricia Klement Svetislav Nagorni (Marko Vanovšek)