URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

sreda, 5. oktobra 201 POMURJE regija@vecer.c om |19 Radenski park dobiva novo podobo Občina Radenci ter družbi Radenska in Zdravilišče Radenci začele izvrševati dogovor o nujnih korakih obnove MIHA ŠOŠTARIČ Znameniti radenski park je tako kot številne stavbe v Radencih v denacio- nalizacijskem postopku, denacionali- zacijski upravičenec na tem območju, čigar zahtevki še niso rešeni, pa je Rudolf Hohn Šaric, ki živi v Združe- nih državah Amerike. In prav de- nacionalizacijski postopek je bil v preteklosti izgovor, da je podoba parka bledela in ni bilo temeljite revitalizaci- je. Zdraviliški park sta še dodatno opu- stošili neurji v letih 2008 in 2009, ko je bilo po oceni strokovnjakov uničenih kar 560 dreves. Radenski župan Janez Rihtarič je že v predvolilni kampanji poudarjal, da je treba park oživeti, mu dati novo podobo, kar se bo v priho- dnje tudi storilo. Kot je včeraj na novinarski konfe- renci v Radencih povedala direktori- ca radenske občinske uprave Mojca Marovič, se je Rihtarič v začetku leto- šnjega leta sestal s takratnim direktor- jem Radenske Zvonetom Murgljem in direktorjem Zdravilišča Radenci Mla- denom Kučišem ter sklenil dogovor o nujnih korakih obnove radenskega parka. Potem ko si je radenska občina pridobila mnenje finančnega ministr- stva, da lahko iz proračuna pomaga pri revitalizaciji parka, so se dogovorili, da bodo stroške dogovorjenih ukrepov v parku partnerji delili na podlagi pi- snega sporazuma v treh enakih delih. "Za začetek smo pridobili strokovno mnenje arboristke Tanje Grmovšek glede najnujnejših ukrepov v parku in na podlagi tega pristopili k podira- nju še stoječih, vendar označenih 53 dreves. Drevesa so bila različnih ve- likosti in starosti, predvsem pa zelo slabe vitalnosti. Zaradi grožnje mo- rebitnega zloma ali padca so predsta- vljala veliko nevarnost za okolico," je obrazložila Marovičeva in dodala, da je radensko podjetje SIM s podizvajalci opravilo mletje panjev, navozili pa so večje količine zemlje, s katero bodo v prihodnje izravnali valovit teren. "Za izvajanje vseh del in nalog smo prido- bili kulturno-varstvene pogoje Zavoda Letnokopališčeostaja zaprto Radenski občini ni v ponos niti letno kopališče, ki sodi v sklop parka. Zaradi denacionalizacijskega postopka se v zadnjem obdobju ni našel investitor, ki bi ponovno oživil nekoč priljubljeno kopališče. Kot je povedal radenski župan Janez Rihtarič, bi bilo treba v sanacijo vložiti okrog milijon evrov. "Iščemo interesenta, ki bi vzel v najem lokal v kopališču, vendar se doslej ni nihče javil," je dejal Rihtarič, ki se zaveda, da dokler ne bo končana denacio- nalizacija, ne bo nihče vlagal v kopališče. Revitalizacija propadajočega parka okrog radenskega zdravilišča se je - nedokon- čani denacionalizaciji navkljub - končno le začela. (Miha Šoštarič) zujejo ohraniti osnovni oblikovalski koncept obstoječe parkovne zasnove," je dodala Marovičeva. K sodelovanju so že tudi povabili oblikovalko kraji- ne Tanjo Simonič, ki bo izdelala načrt krajinske arhitekture. Simoničeva se med drugim v okviru svojega razisko- valnega dela ukvarja z raziskovanjem dela Ilse Fischerauer, ki je tudi zasno- vala radenski park. Radenski župan je včeraj pove- dal, da si, čeprav denacionalizacijski postopek verjetno še kar nekaj let ne bo končan, niso smeli več privošči- ti, da park propada in ni več v ponos Radencem. "Urejenost parka je zrcalo urejenosti kraja. Urejenost nekih tu- rističnih destinacij je pomemben ele- ment pri ustvarjanju zadovoljstva tako gostov zdravilišča kot tudi prebival- cev lokalnega okolja in obenem de- jansko kaže na trajnostno delovanje vseh partnerjev v projektu revitaliza- cije radenskega parka," je dejal direk- tor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš in dodal, da je prav njihova družba plačala okoli 70 tisoč evrov za odstra- njevanje uničenih dreves iz parka po neurjih; za košnjo trave v parku, ure- Radenska nima nekih neposrednih efektov od urejenega parka, nedvo- mno čuti odgovornost do tega okolja. Veseli nas, da smo lahko temu projek- tu ponudili pomoč," je dejal sedanji di- rektor Radenske Milan Hojnik. Doslej so vsi trije partnerji, ki so se lotili zahtevnega projekta revitalizaci- je radenskega parka, skupaj odšteli 20 tisoč evrov za mletje panjev, pet tisoč evrov bo strošek ureditve poti, ponud- ba krajinskega arhitekta, ki bo izdelal program revitalizacije, pa je enajst tisoč evrov. Druge finančne vložke v prihodnje bodo sporazumno reševali. Do spomladi prihodnje leto bo idejna zasnova za prenovo celotnega obmo- čja parka končana, takrat bodo zasadi- li prva nova drevesa. V prihodnje naj bi bilo v radenskem parku zasajenih nekoliko več listavcev, zasaditve pa se bodo lotili po sistemu t. i. botrstva. Domačinom in tudi turistom bodo ponudili zasaditev svojega drevesa v parku. Občina Radenci je v okviru re- vitalizacije parka družbama Zdravili- šče Radenci in Radenska ponudila v ureditev obe radenski krožišči, ki naj bi prihodnje leto dobili novi podobi. Izgubo Zdravstvenega doma Ljutomer bodo kril prihodnje leto Zaradi zagotavljanja likvidnosti poslovanja je občina Veržej najela kratkoročni kredit v višini 100 tisoč evrov MIHA ŠOŠTARIČ V veržejski občini so proračun za letos potrdili marca. Kot je bilo predstavlje- no na minuli seji občinskega sveta, je polletna realizacija skromna. Skupni prihodki so bili v prvi polovici tega leta realizirani v višini 520 tisoč evrov oziroma 30 odstotkov plana za leto 2011. Odhodki so bili nekoliko višji. Porabili so namreč 596 tisoč evrov, kar je nekaj več kot 34 odstotkov pla- niranih sredstev. Na prihodkovni strani je najnižja realizacija transfernih prihodkov, ki se v prvi polovici leta 2011 izkazuje v višini slabih 19 tisočakov oziroma le 3,4 odstotka plana. "Ker je bila inve- sticija v izgradnjo pločnikov in ulične razsvetljave - os D v Banovcih - izvede- na šele v juniju, juliju in avgustu 2011, finančna kontrola pa 29. avgusta 2011, ima ministrstvo za kmetijstvo na raz- polago 60-dnevni plačilni rok za vra- čilo sofinancerskega deleža in zato v tem obdobju ne beležimo realizacije prihodkov na kontu Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investici- je - program za razvoj podeželja," se je glasila obrazložitev izredno nizke realizacije transfernih prihodkov. Občina Veržej v obdobju prvih šestih mesecev tega leta izkazuje proračun- ski primanjkljaj v višini 75 tisoč evrov, zaradi zagotavljanja likvidnosti poslo- vanja pa je januarja letos najela kratko- ročni kredit v višini 100 tisoč evrov, ki ga je dolžna banki v celoti vrniti do konca tega leta. Člani veržejskega občinskega sveta so na minuli seji odločili, da bodo izgubo Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer iz preteklega leta pokrili, vendar bodo svoj delež zagotovili šele v proračunu prihodnjega leta. ZD Lju- tomer je, kot smo v Večeru že poročali, v preteklem letu "pridelal" nekaj manj kot 47 tisoč evrov izgube. Potem ko so ljutomerski občinski svetniki spreje- li sklep, da bodo izgubo pokrili, so se tako odločili tudi v veržejski občini, ki je poleg Ljutomera, Križevcev in Razkrižja soustanoviteljica ZD Ljuto- mer. Glede na določeno razmerje mora občina Veržej za pokrivanje izgube za- gotoviti okoli štiri tisoč evrov. Tako kot v Ljutomeru so tudi v Veržeju sprejeli sklep, da bodo od ZD Ljutomer zahtevali povračilo sredstva, če bo ZD Ljutomer dobil tožbo proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZD Ljutomer namreč po sodni poti od za- varovalnice želi znesek, ki je posledi- ca za 2,5 odstotka manj priliva denarja od te zavarovalnice ZD Ljutomer v letu 2009. Svetniki so potrjevali tudi člane v sveta javnega vzgojno-izobraževal- nega zavoda Osnovna šola Veržej in Javnega zdravstvenega zavoda ZD Lju- tomer ter v skupščino Javnega podjetja Prlekija Ljutomer. V vseh omenjenih je občina Veržej soustanoviteljica. Tako bo v naslednjem mandatu v svetu javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda osnovna šola Veržej občino Veržej zastopal Emil Movrin, ki je v prejšnjem mandatu opravljal funkcijo člana občinskega sveta, v svet javne- ga zdravstvenega zavoda ZD Ljuto- mer so imenovali bivšega veržejskega župana Draga Legena, v skupščini jav- nega podjetja Prlekija Ljutomer pa bo občino Veržej zastopala Melita Mo- ravec, zaposlena v veržejski občinski upravi. Komično ob prazniku Gornje Radgone Ob 16. občinskem prazniku Gornje Radgone, ko se na različnih koncih mesta odvijajo tudi najrazličnejše kulturne, zabavne, družabne in športne prireditve, bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji komedije. V četrtek, 6. oktobra 2011 ob 19.30 uri bo namreč v veliki dvorani Doma kulture Gornja Radgona na ogled delo 220 neVOL(T)of Iztoka Lavrica v izvedbi KUD Štefan Kovač Murska Sobota, ki je bilo nedavno izbrano na državno Linhartovo srečanje nepoklicnih gleda- lišč. Komedijo, ki v prleškem in prekmurskem narečju duhovito obravnava naš vsakdan, je režiral Gorazd Žilavec, igrajo pa Dušan Radič, Berta Kološa, Jože Brunec, Peter Jadrič, Edi Jakšič, Boštjan Lačen, Nenad Perič, Romeo Varga, Darko Vrebac in Janez Žilavec. (ob) Virtualno doživljanje vulkanov na Goričkem Pri Gradu začeli projekt, ki bo s tridimenzionalno pro- jekcijo obiskovalce pope- ljal v geološko zgodovino BRANKOZUNEC Pred dnevi so delavci podjetja Grad- beništvo Milana Pintariča iz Spodnje Ščavnice, ki je bilo z javnim razpisom izbrano za izvajalca, na zemljišču Raj- sarjeve domačije v središču vasi Grad začeli gradbena dela v okviru projekta Doživljajski park Vulkanija. Ta bo s tri- dimenzionalno projekcijo obiskovalce popeljal v geološko zgodovino pokraji- ne pred milijoni let, ko je na Goričkem še valovalo Panonsko morje in so se na obali pasli dinozavri. Če bo šlo vse po načrtih, bodo - kot napoveduje graški župan Daniel Kalamar - prve goste, ki bodo lahko na zelo atraktiven način podoživljali spreminjanje pokrajine skozi različna geološka obdobja, spre- jeli čez slabo leto dni, ob dvanajstem prazniku občine Grad. Hkrati bodo ustrezno (pre)uredili vaški trg. Projekt oziroma operacijo v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov sofinan- cira EU iz Evropskega sklada za regi- onalni razvoj v višini 85 odstotkov ali 930.000 evrov upravičenih stro- škov. Naložba obsega prezentacijski objekt, ki bo zgrajen ob kamniti steni, ki je ostanek ohlajene magme, opremo, animacijski program in potrebno in- frastrukturo. Celotni kompleks je na skupaj 400 kvadratnih metrih. V zgrad- bi bodo garderobe, sanitarije, manjša dvorana za 50 obiskovalcev, večji pred- prostor in tik ob skali soba, opremlje- na z ekrani, ki bodo pričarali 3D-efekt prostora, na njih bo prezentirana ge- ološka dediščina Goričkega. Razgiba- ni reliefni ostanki krajine pri Gradu so namreč posledica vulkanskih izbruhov v pliocenu. V bližnjem opuščenem ka- mnolomu bazaltnega tufa, kjer je ena od postaj že obstoječe Olivinove poti v dolžini štiri kilometre v projektu Vul- kanija - tja bo turiste popeljal modri gorički vlakec, ki že vozi -, je edino slo- vensko nahajališče mineralov vulkan- skega izvora, imenovanih olivini, ti so olivno zelene barve in sestavljajo oli- vinove vulkanske bombe, ki so lahko velike do nekaj centimetrov. "V objektu, ki predstavlja vsto- pno točko za virtualni sprehod, bo nameščena imitacija plovila (kapsu- la) s sedeži za 20 do 25 obiskovalcev, ki bo imitirala vožnjo v preteklost in ustvarila občutek dinamičnosti. Obi- skovalci se bodo v garderobi oblekli v enostavne skafandre z zaščitnimi čeladami z vizirji oziroma očali, ki bodo zagotavljala 3D-efekt," razlaga direktorica graške občinske uprave Lidija Krpič. "S tematskim parkom na osnovi dobrih praks v sosednjih dr- žavah želimo bogatiti in razvijati tu- ristično ponudbo v občini in regiji, povečevati število obiskovalcev in prenočitev ter s tem narediti naše ob- močje prepoznavnejše." Ko bo projekt Vulkanija v celoti zaživel, bodo dobili zaposlitev štirje delavci, zdaj sta v pro- jektu že zaposlena nova sodelavca. Že pred meseci so v projektu Odkrij- mo gračke zaklade izdali zloženke v treh jezikih, štiri razglednice, brošu- ro in turistično karto občine Grad, leta 2008 je mag. Mojca Bedjanič v knjiži- ci z naslovom Geološki zakladi Krajin- skega parka Goričko, ki jo je izdala in založila Območna enota Zavoda RS za varstvo narave Maribor, na prijeten in tudi najmlajšim razumljiv način predstavila usedline, minerale, fosile, kamenine, mineralne vode in še mar- sikaj, kar je geološka zgodovina skrila in zakopala na Goričkem. V opuščenem kamnolomu bazaltnega tufa, kjer je ena od postaj Olivinove poti v pro- jektu Vulkanija, je edino slovensko nahajališče minerala vulkanskega izvora olivina. (Branko Žunec)