URN_NBN_SI_DOC-7WZGSJQ1

Prišli so do črke r Laszlo Goncz je zaskrbljen predvsem nad bodočim financiranjem programov za narodne skupnosti. (Silva Eory) Narodnostni poslanec Laszlo Goncz pripravil še zadnji forum v tem mandatu SILVA EORY "Glede na okoliščine gre najverjetne- je za moj zadnji poslanski forum v tem mandatu," je zbranim v lenda- vskem Centru Banffy v ponedeljek zvečer pojasnil narodnostni poslanec Laszlo Goncz in predstavil svoje po- glede na to, kako vidi trenutno politič- no, gospodarsko in družbeno situacijo, predvsem z vidika madžarske naro- dne skupnosti. "Dejansko od znotraj, pri tem mislim na parlament, ni bila vidna več nobena rešitev, da bi lahko še naprej sprejemali za državo po- membne zakone in reforme. Z manj- šinskega vidika sicer ni bilo dovolj razlogov za odločitev o nezaupnici vladi, toda poskušal sem se obnaša- ti državotvorno, saj je bilo treba - kot je izjavil tudi premier Borut Pahor - končati to agonijo," je razložil posla- nec madžarske narodne skupnosti, ki upa, da bo novi oblasti uspelo izpelja- ti najpomembnejše gospodarske, soci- alne, strukturne in finančne reforme. Glede narodnostnih zadev je po mnenju Laszla Goncza sedaj že nek- danja vlada ravnala dokaj odgovorno: "Pri financiranju so se držali načela, da pri narodnostnih postavkah ne bodo zmanjševali sredstev, in razen redkih izjem so se tega tudi držali. Prisluhni- li so nam tudi, ko smo izpostavili, da je nujno sprejeti splošni narodnostni zakon, ki smo ga v tem letu intenziv- no pripravljali. Če se ta mandat ne bi predčasno končal, bi do decembra vse- kakor lahko zaključili proces usklaje- vanja besedila, zakon pa bi bil lahko sprejet že v začetku naslednjega leta." Kljub temu da zakon ni bil sprejet, je bilo opravljenega veliko dela, pri- pravljeno besedilo pa je lahko dobra osnova, "tako da ne bo več treba začeti pri črki a, ampak bomo v prihodnje, ko se bomo spet soočali s predlogom zakona, lahko začeli že pri črki r. To bo pozitiven trend, seveda če se bo naslednja vlada odločila, da podpre ta zakon. Glede na okoliščine upam, da so zdaj vsi narodnostni subjekti, tudi italijanska narodna skupnosti, mini- strstva in lokalne skupnosti, omenje- ni zakonski predlog sprejeli kot nujo," je prepričan Goncz, ki v svojem trile- tnem poslanskem delu izpostavlja tudi to, da so na vseh področjih, ki so po- membna za pripadnike narodnosti, poskušali doseči sistemske rešitve. V manjšinskih vrstah že vrsto let poudarjajo, da je njihova pravna za- ščita na visoki ravni, toda "vrag" se skriva v podrobnostih, v tem, kot pravi poslanec, da "de jure" velikokrat ne pomeni tudi "de facto". "Škripa pri čisto banalnih zadevah, recimo pri ustvarjanju gospodarske osnove na- rodnih skupnosti, kjer smo zakon spremenili zako, da je možen prenos določenih kompetenc na narodne sku- pnosti. Toda sistem ni dodelan in zato se zatakne pri vprašanjih, kot so pre- mostitveni krediti za neke že dosežene oziroma dobljene evropske projek- te oziroma razpise, kar ne bi bilo po- trebno, saj ne gre za dodatna sredstva, ampak za posojanje denarja za nekaj, za kar so sredstva že zagotovljena. Ker ni sistema, vsak s prstom kaže na dru- gega in vrtimo se v začaranem krogu," je izpostavil narodnostni poslanec. Dodal je, da so tudi na področju dvoje- zičnega šolstva potrebne spremembe, nadgradnja, tako so ministrstvo za šol- stvo in šport prepričali, da ob pomoči EU zagotovi denar za projekt, s kate- rim bi lahko vsebinsko nadgradili ta model šolstva. "Vzvode smo vzpostavili in sistem- sko začeli reševati zadeve, tudi glede financiranja narodnih skupnosti, o čemer se zadnje čase veliko govori, tudi negativno. Pojavljajo se netočne informacije, da na veliko trošimo in zapravljamo davkoplačevalski denar. Prav gotovo se lahko tudi na tem po- dročju še marsikaj popravi, toda za to potrebujemo sistem in tudi določene kriterije, ki jih v preteklosti ni bilo, za kar pa ni kriva narodnost," je še opo- zoril Goncz, ki je zadovoljen, da je po letih prepirov v narodnostnih vrstah dozorelo spoznanje, da je nujno so- delovati, vsekakor pa je treba sistem, tudi kar se tiče zavodov, še nadgraje- vati in medse poskušati privabiti tudi mlado generacijo. Poslanec madžarske narodnosti si želi boljšega sodelovanja in komuni- kacije tudi z večinskim narodom: "Ni druge poti, kot da iz te multikultural- nosti, ki jo imamo v Pomurju, vsi, ki živimo na tem prostoru, izvlečemo največ. To je mogoče le tako, da zač- nemo eni druge jemati kot vredno- to. Za tukajšnje Slovence ne sme biti breme, da tukaj živi madžarska naro- dna skupnost, ampak izziv, da se tudi oni seznanijo s temi vrednotami in jih imajo v določeni meri za svoje, dosti bolj kot tisti, ki živijo recimo na Koro- škem, Kranjskem ali kje drugje v Slo- veniji. Ne gre za madžarizacijo, ravno obratno, gre za trend, da se poskuša- mo znebiti negativnih stereotipov 20. stoletja, ki jih je bilo preveč in še danes bremenijo marsikaterega prebivalca tega območja. Ko bomo začeli iskati bogastvo v tem, da smo nekaj več, ker obvladamo dve kulturi in dva jezika, bomo sprejeli izziv, ki nam ga s svojo multikulturnostjo, sobivanjem in vza- jemno pomočjo ponuja 21. stoletje. To pa je naloga predvsem za mlado gene- racijo." V Pomurju vedno več drobnice V okviru dneva rejcev drobnice so pripravili tudi kulinarično razstavo. (Silva Eory) Društvo rejcev drobnice Pomurja, ki šteje okrog 60 članov, je na turistični kmetiji Roškar v Lastomercih ob pomoči Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota in Občine Gornja Radgona pripravilo srečanje svojih članov, ki so ga obogatili še s kulinarično razstavo jedi, tudi iz mesa in mleka ovac in koz, organizatorji pa so pripravili še prikaz striženja ovac in nege parkljev. "Iz leta v leto je več rejcev drobnice, trenutno jih imamo registriranih okrog 160, s tem da nekateri redijo živali iz tržnih razlogov, drugi pa bolj iz ljubiteljskih. Skupno imamo v regiji okoli 3600 plemenski ovac in 900 plemenskih koz," je povedal Janez Lebar iz KGZ Murska Sobota in dodal, da pričakujejo, da se bo v prihodnje razvila predvsem mlečna reja in bo več kakovostnega mleka drob- nice namenjenega predelavi. Tako rejci kot predstavniki kmetijskosvetoval- ne službe so izpostavili, da sta mleko in meso drobnice izredno kakovostni in zdravi. Strokovnjaki so dokazali, da je velika razlika v prebavljivosti kozjega in kravjega mleka, saj se kozje pri zdravem organizmu prebavi v 40 minutah, kravje pa v dveh urah in pol, poleg tega meso jagenjčkov in kozličkov ne vse- buje holesterola. (se) Dražba najdenih stvari V petek ob 11. uri bo na dvorišču policijske postaje v Gornji Radgoni javna dražba najdenih stvari. Ogled bo mogoč na dan dražbe ob 10.30 na prostoru, kjer bo dražba, seznam najdenih predmetov pa je objavljen tudi na spletni strani policije ter na oglasnih deskah policijskih postaj in Policijske uprave Murska Sobota. Javna dražba bo izvedena po načelu videno-kupljeno-plačano-odpe- ljano. (ng) Prijave mučenja živali skoraj vsak dan Društvo za zaščito živali Pomurja za večjo ozaveščenost NATAŠA GIDER "Obstoj društev za zaščito in proti mu- čenju živali je pogojen s stanjem duha v družbi. Tu gre predvsem za potre- bo civilne iniciative po zaščiti tistih, ki si sami ne morejo pomagati, to pa so živali, saj ne znajo spregovoriti o svojih potrebah, ljudje določamo nji- hovo usodo, državni organi in lokal- ne skupnosti pa ne naredijo dovolj, da bi bilo njihovo življenje primerno vrsti in etološkim potrebam, prav tako ne, da bi se število nezaželenih rojstev in zavrženih živali zmanjšalo. Zato je potreba po ustanavljanju društev za zaščito živali v Sloveniji velika in Po- murje se v tem prav nič ne razlikuje od drugih regij," pravi predsednica Dru- štva za zaščito živali Pomurja Breda Habjanič. Prijave primerov mučenja in za- nemarjanja živali prejemajo skoraj dnevno. "Mesečno prejmemo od 20 do 30 takšnih prijav. Preden ukrepa- mo dalje, situacijo preverimo." Ob ute- meljenih prijavah se z lastniki živali pogovorijo in jim svetujejo, kako naj ravnajo pravilno. Če lastnik ni pripra- vljen sodelovati, primer prijavijo pri- stojnim organom. Ko pa presodijo, da je zadeva nujna, da je življenje živali ogroženo in da je že storjeno kazni- vo dejanje, kjer kot društvo ne morejo ukrepati, prijavitelje napotijo neposre- dno na veterinarsko inšpekcijo in po- licijo. "Zavest ljudi in občutljivost do prizorov mučenja živali se tudi v Po- murju povečuje, kar lahko pripisuje- mo tudi našim večletnim aktivnostim pri ozaveščanju javnosti," meni Ha- bjaničeva. Vedno več posameznikov primere slabega ravnanja z živalmi prijavi neposredno inšpekciji in poli- ciji. "Daleč največ klicev na društveni telefon pa se še vedno nanaša na mačje in tudi pasje mladiče, s katerimi nji- hovi lastniki ne vedo kam. To je resen problem, saj nikoli ni toliko posvojite- ljev, kot je posvojitve potrebnih živali, čemur pa se v naši družbi posveča pre- malo pozornosti." Največ prijav slabe- ga ravnanja z živalmi se nanaša na pse in mačke, v zadnjem času tudi na konje in živino na prostem, manj pa na živino v hlevu, saj je ravnanje z njo pred očmi javnosti največkrat skrito. Društvo za zaščito živali Pomurja je včeraj ob svetovnem dnevu živali stojnico posta- vilo v središču Murske Sobote (druga z desne predsednica Breda Habjanič). (Nataša Gider) Društvo ima sedež v Murski Soboti (Trg zmage 8), ima 165 članov, a je ta- kšnih zares delujočih, ki se odzivajo na organizirane akcije društva, le od deset do dvajset. V društvo se vključu- jejo "posamezniki, ki imajo živali radi in jih slab odnos do njih moti, zaveda- jo pa se tudi očitne neučinkovitosti pristojnih služb in bi radi to spreme- nili," dodaja Habjaničeva. Pristojnosti, da bi lastnike, ki slabo ravnajo s svo- jimi živalmi, lahko kaznovali, v dru- štvu nimajo, zato delujejo predvsem na področju ozaveščanja lastnikov. V ta namen postavijo ob različnih pri- ložnostih stojnico, na kateri ponujajo informacije in promocijsko gradivo (lani so jo postavi li okrog dvajset- krat), v šolah in sorodnih ustanovah organizirajo predavanja (v preteklem šolskem letu jim je prisluhnilo preko tri tisoč udeležencev), vključujejo se tudi v aktivnosti ozaveščanja v rom- skih naseljih, kjer za mnoge živali ni bilo dobro poskrbljeno, sedaj pa pone- kod opažajo že velik premik na bolje, vsakodnevno so na terenu. "Zelo smo aktivni tudi na področju sterilizacij in kastracij psov in mačk. Ljudi spodbuja- mo, naj sterilizirajo oziroma kastrirajo svoje živali, in velikokrat nas prosijo za pomoč, predvsem ko gre za mačke, ki niso vajene človeka in se ne pusti- jo prijeti. Tako mačko ulovimo v za to namenjene kletke - mačjelovke." Vsa pomoč članov društva pri tem je prostovoljna. Letos spomladi so že četrtič skupaj z veterinarskimi am- bulantami v Pomurju organizirali akcijo sterilizacij in kastracij, v kateri so skrbniki po nižji ceni sterilizirali in kastrirali skupno 365 mačk in psov. Društvo sodeluje tudi z zavetiščem za živali Mala hiša, predvsem pri steri- lizacijah in kastracijah prostoživečih mačk. "V društvu prejemamo obvesti- la občanov o mestih, kjer so kolonije prostoživečih mačk. Zaradi prepreče- vanja nadaljnjega povečevanja njiho- vega števila potem obvestimo občine, ki so dolžne poskrbeti za sterilizacije, in občine nato skupaj z zavetiščem re- šujejo te probleme," pojasnjuje Habja- ničeva. Občane, ki najdejo izgubljeno žival ali želijo posvojiti mačko ali psa, prav tako napotijo v zavetišče. Kdor opazi fizično mučenje, pre- tepanje in trpljenje živali, naj takoj ukrepa, svetujejo v društvu - pokliče naj policijo in veterinarsko inšpekci- jo ter zahteva, naj ukrepajo, prijavo pa naj pošlje tudi lokalnemu društvu za zaščito živali. Prijava mora vsebova- ti točen naslov kršitelja in objektiven opis stanja živali. Kdor ve za živali, ki živijo v neprimernih bivalnih razme- rah, nimajo dovolj hrane ali vode, so zaprte ali priklenjene pri nenaselje- nih objektih ali lastniki ne poskrbijo za njih, če so bolne, lahko tudi sam po- skusi opozoriti lastnika na napake, in če ni odziva, obvesti pristojne. Kako lahko posameznik pomaga društvu? Najprej tako, da poskrbi za dobro počutje svoje živali, lahko tudi s posvojitvijo živali, ki je ostala brez skrbnikov, veseli so donacij opreme in pomoči s prostovoljnim delom. Za delovanje društva je mogoče nameni- ti tudi del dohodnine, sredstva zbirajo tudi s posebno SMS-akcijo in s proda- jo nekaterih izdelkov, prostovoljne prispevke pa zbirajo tudi na posebni transakcijski račun društva.