URN_NBN_SI_DOC-8ZP2ZFCX

ki. Mariborski k oledar... za 1931; Janko Glaser: Pregled mariborskega časopisja do prevrata. Mariborski k oled ar... za 1932.), da navedemo samo temeljne raziskave. Njim, ki so posredno služile vsebinskemu for­ m iranju knjižnice, velja dodati še Glazerjeve prispevke za SBL ter raz­ prave in članke o kulturni zgodovini slovenske Štajerske. Simbioza, včasih utesnjujoča, včasih spodbudna, Zgodovinskega društva, Muzejskega društva, arhiva in časopisa za zgodovino in naro­ dopisje je mariborski študijski knjižnici pripomogla do imenitnih za­ menjav. Ugledno znanstveno publikacijo ČZN (katere sourednik je bil prof. Janko Glazer od leta 1929 in je zanjo pripravil tudi njeno prvo bibliografijo) so leta 1931 zamenjavali že s 74 uredništvi znanstvenih revij po -Evropi. Ko je Glazer prišel v mariborsko študijsko knjižnico za bibliote­ karja, je sklenil urediti njeno poslovanje po novejših knjižničarskih načelih. Predvsem se je lotil racionalizacije dela, ki je bilo spričo mini­ malnega osebja (leta 1941: ravnatelj, knjižničar, honorarna nameščenka in služitelj) prvo načelo. Glazer je izhajal iz preudarka, da je treba knjižne fonde čimprej odpreti širokemu krogu bralcev, posebno pa de­ lavnim, čeprav maloštevilnim takratnim znanstvenim piscem v Mari­ boru. Seveda je bilo pri urejanju, katalogiziranju in klasificiranju treba upoštevati poleg tega, da je bil kader tako maloštevilen, še neprimerno opremo knjižnice. Ta je naravnost diktirala nekatere rešitve, ki bi jih bilo mogoče zamenjati z boljšimi, če bi mestna občina dodelila knjiž­ nici več denarja. Glazer je z leti uredil abecedni pa tudi geselni katalog z listki veli­ kega pokončnega formata, kakršnega je pač vsilila oprema. Ni se pa ukvarjal samo z nabavo in katalogizacijo, dosti je imel opravka tudi z gospodarskimi rečmi. V ilustracijo naj navedemo, da je že pozimi leta 1923 z dr. Antonom Medvedom hodil po zasneženem Pohorju in od kmetov nabiral darove v lesu, iz katerega so bila napravljena prva knjižna stojala v študijski knjižnici. V kasnejših letih pa je bilo takšne­ ga drobnega dela vse več, saj se je knjižnica (ki je imela tudi čiltali nico) vse bolj širila, dokler ni tik pred drugo svetovno vojno zasedla vse prostore v 1. nadstropju mariborskega kazina. Glazer je bil v knjižnici komaj dobro desetletje, ko je že štela 37.376 knjig, brošur in časopisov (po stanju 30. junija 1938), pri čemer ni upoštevano približno tri tisoč še neobdelanih enot. To pa je bila za takratne razmere že knjižnica, ki je zlasti po vsebini pomenila izredno močan kulturni dejavnik ne samo za Maribor in severovzhodno Slove­ nijo, marveč za vso narodno skupnost. Iz letnih poročil si moremo ustvariti tudi približno podobo, kate­ remu tipu bralca je študijska knjižnica vse služila. Čeprav je bila splošna pripravljenost, ukvarjati se s študijem in znanostjo, v Mari­ 79