URN_NBN_SI_DOC-8ZP2ZFCX

boru pičla, je vendar število bralcev raslo in zajemalo široke družbene plasti. Vsekakor pa je treba priznati, da je Glazer z delovno zagna­ nostjo, ki se je izkazala tudi z vidnimi dosežki, vedno znova prepričal mestno občino, da so za knjižnico izdani denarji bogato naloženi, če že ne za takratni čas, pa gotovo za prihodnost. Omeniti moramo še knjižne razstave, ki jih je Glazer pripravljal pred drugo svetovno vojno. Tematsko so bile posvečene predvsem slo­ venskim literarnim ustvarjalcem (Župančič, Cankar, Pregelj, Slomšek, Šorli in drugi), slovenskemu časopisju in kulturni ter politični zgodo­ vini. S temi razstavami, ki se jih je Glazer vedno loteval s pravo studi- oznostjo, je bila prisotnost študijske knjižnice v kulturnem življenju predvojnega Maribora potrjena tudi na zunaj, številni obiskovalci, zlasti šolska mladina, so vlogo in pomen študijske knjižnice zavedno ali nezavedno vsrkali vase. Prof. Janko Glazer je potemtakem v nekaj manj ko dvajsetih letih v težavnih razmerah ustvaril zgledno študijsko knjižnico pokrajinskega tipa. Njeno vsebino in naloge je sam označil takole (Knjižnica 1963, str. 118—119): 1. za nastanek znanstvene pokrajinske knjižnice daje domoznan- stvena tradicija pristojnega okoliša ugodno in plodno podlago, ker je delo obeh sorodno in podobno usmerjeno, tako da lahko na tradicijo naveže in se iz nje razvije; 2. pokrajinska knjižnica, ki je nastala iz domoznanstvene tradicije, postane zaradi ciljev navadno sama dejavnik domoznanstvenih prizadevanj, s tem da zbira in daje v uporabo domoznanstveno literaturo in tako domoznanstvena prizadevanja še bolj poglablja in jih pospešuje. Tako je dobil severovzhodni konec Slovenije znanstveno knjižnico, kakršno so ustanovitelji Zgodovinskega društva v začetku stoletja za­ snovali zgolj v željah. Nacistična okupacija je vse to uničila. Prof. Janka Glazerja so od­ gnali v pregnanstvo v Srbijo, knjižnico pa so Nemci razdrli in jo po­ večini odpeljali v Avstrijo. Kljub pom anjkanju in mučnim razmeram, v katerih je Glazer prebil okupacijska leta, so mu misli nenehno uha­ jale v Maribor in v nekdanjo knjižnico, o čemer priča tudi iz tistih časov ohranjena korespondenca. Takoj po osvoboditvi je Glazer prihitel iz Beograda, kjer je bil uslužben v zveznem m inistrstvu za prosveto, in precej poskrbel za vrni­ tev odpeljanih knjig. Predlagal je, naj se ustanovi posebna repatriacij- ska komisija, vanjo pa priporočil prof. Franja Baša. Že do 17. septem­ bra 1945 je bilo vrnjenih 17 tovornjakov slovenskih knjig, med njimi precej iz nekdanjih zalog m ariborske študijske knjižnice. V Mariboru, 80