URN_NBN_SI_DOC-8ZP2ZFCX

porušenem v vojni, je bilo treba začeti postavljati študijsko knjižnico na novo. Glazer se je na ravnateljsko mesto vrnil 15. oktobra 1945. Nekdanji prostori v kazinu so bili utesnjeni, zato so večino knjig (od predvojne zaloge jih je ostalo približno tri četrt) imeli spravljeno v mariborskem gradu. Že takoj po osvoboditvi je slovensko ministrstvo za prosveto (na predlog prof. Janeza Logarja) ob Glazerjevem vzorcu študijske knjiž­ nice ustanovilo podobne ustanove tudi v Celju in Novem mestu, kasneje pa še v drugih krajih. Tako je v vseh naših študijskih knjižnicah pri­ soten Glazerjev duh. Vse Glazerjevo povojno delo v študijski knjižnici je bilo usmerjeno v to, da -se rešeni in novi fondi čimprej pripravijo za bralce. Največji problem so pri tem bili prostori, ki jih je knjižnica dobila šele leta 1951, odprla pa 1. m aja 1952. Glazer je mogel na novo postaviti mariborsko študijsko knjižnico z znatno večjim krogom sodelavcev. Dela se je lotil z upoštevanjem naj­ novejšega stanja bibliotekarske vede. Uveden je bil nov inventarni ka­ talog, abecedni imenski, lokalni, leta 1955 decimalni, kasneje pa še centralni katalog. Ob delu za mariborsko študijsko knjižnico pa je Glazer vedno tvorno posegal v reševanje problemov vsega slovenskega bibliotekarstva. Na njegov predlog je bil uveden mednarodni format knjižnih listkov, že zdavnaj pa je predlagal tudi centralno izdelovanje katalognih listkov v Sloveniji. Velike organizacijske sposobnosti je po­ kazal leta 1953, ko je na vrat na nos pripravil v Mariboru 2. kongres Zveze društev bibliotekarjev FLRJ. Razmah m ariborske študijske knjižnice je bil po osvoboditvi silo­ vit, čeprav so bila vmes kratka obdobja oseke, nasledki zakonskih pred­ pisov in določil. Z modernim časom se je začela sprem injati tudi fizio­ gnomija študijske knjižnice. Vse bolj je iz humanistične zasnove rasla v tip splošno znanstvene knjižnice. Njeno trdno jedro pa je ostalo tisto, ki ga je bil ustvaril Glazer in ki se še zmeraj skrbno varuje in dopolnjuje. Širokega duha je pokazal Glazer s tem, da se mu je videlo docela jasno, da m ora knjižnica ujeti korak s časom in razvojem znan­ stvene misli. Zato je m ariborska študijska knjižnica mogla takoj pre­ vzeti obveznost, da bo osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov. Leta 1959 je bil prof. Janko Glazer upokojen. S tem pa še zdaleč ni opustil dela v knjižnici. V njej še zmeraj vodi rokopisni oddelek, ga ureja, dopolnjuje. Še vedno piše prispevke iz literarne zgodovine in knjižničarstva. V knjižnici je neusahljiv vir informacij zlasti za celotni predvojni fond. Tega ima tako rekoč spravljenega v glavi. Brez Glazer­ jeve pomoči bi se zato m arsikatero delo v knjižnici zavleklo. Silno dra­ gocene so tudi še zdaj Glazerjeve knjižne razstave. 81