URN_NBN_SI_DOC-94T3FMSV

330 Šolska kronika • zbornik • 2 • 2006 Šolstvo pod nemško oblastjo 1943–1945 Po kapitulaciji Italije so vas zasedli Nemci. Nastanili so se tudi v poslopje osnovne šole, ki je tedaj doživela prav gotovo najhujše. Nacisti so si v njej uredili prostor, ki jim je služil kot zapor. Tukaj so mučili in umorili Franca Žiberno iz Brestovice, največjega aktivista NOB v tukajšnji okolici (6. 8. 1944). Nekaj časa je bil tudi pokopan pod šolskim podom. Na dogodek opozarja na pročelje šole vzidana spominska plošča. Vaščani so ostajali zvesti svojim koreninam. Sami so dali pobudo za pričetek slovenske šole. Eden od soustanoviteljev je bil tudi povirski župnik g. Jožef Milič. Pouk se je odvijal v kaplaniji in v stari šoli – že omenjeni Katkeni hiši. V tem času – v šolskih letih 1943/44 in 1944/45 – je potekal pouk v slovenskem jeziku in to samo- stojno, pod nobenim okrajem in nadzornikom. Iz ohranjenega spričevala je razvid- no, da so bili učenci ocenjeni iz vedenja, verouka, slovenščine, lepopisja, čitanja, računstva in petja. Poučevali so: župnik verouk, ostale predmete pa učiteljica Milica Benčina, begunka iz Štajerske in župnikov brat učitelj Ivan Milič, za katerega je bilo znano, da ni »povsem ubogal takratno partizansko oblast v Sežani ter da je bil vsled tega prestavljen.« Iz dokumenta Krajevnega narodnoosvobodilnega odbora poleg slednjega raz- beremo še: »V Povirju se je začela slovenska ljudska šola v jeseni 1943. Ta šola ni bila ne belogardistična, pa tudi ne partizanska, ker ni mogla biti, ker smo imeli zmiraj Nemce v vasi, da človek še s.... ni mogel iti, da bi Nemci ne vedeli ali videli. Zdrževali smo to šolo z zbiranjem denarja in blaga v domačem kraju.« 13 Nekoč je ta denar pobiral Avguštin Štok iz Povirja, ki je obenem nabiral tudi prispevke (nekakšen določen davek) za partizane v hribih. Zato ga je nekdo ovadil in bi ga Nemci gotovo ustrelili. Posredoval pa je župnik Milič in nemškemu kapetanu zagotovil, da je Štok v resnici zbiral denar za šolo. Tako mu je rešil življenje. V župnijski kroniki, ki jo je takrat vestno zapisoval župnik Jožef Milič, najdemo o tem, takrat zelo odmevnem in zastrašujočem dogodku za vse vaščane, naslednje: »Dne 11. dec. 1943 je prihrumela v vas nemška edinica sestavljena po večini iz rusko-mongolskih ujetnikov pod vodstvom nemškega kapetana. Vojaki so se na- selili po vasi Povirju in tudi pod rugih bližnjih vaseh. Nemški poveljnik je prišel s spremstvom k Bevcovim ter prijel Avguština Štok in ga obsodil, češ da je pobiral da- vke za partizane. Guštin se je izgovoril da ni res in da je pobiral prispevke za novo šolo, katero nameravamo ustanoviti. Obsojenec, poveljnik in spremstvo so prišli skupno v župnišče. Poveljnik je govoril najprej z menoj in me vprašal (pogovor je tekel v nemškem jeziku – op. avtorice): »Ali je res, da je Štok Avguštin pobiral denar za šolo?« Odgovoril sem mu, da je res. Nastavil mi je še nekaj vprašanj in ko sem mu odgovoril negativno na vse njegove obtožbe, se je pomiril in še enkrat zaslišal pred menoj Guština, ki je bil ves bled in prepaden. Bil je zelo blizu smrti. Končno mi je rekel poveljnik (v prevodu – op. avtorice): »Gospod župnik, vi jamčite s svojim življenjem, da je to res?« 13 SŠM, šolska mapa OŠ Povir pri Sežani.