URN_NBN_SI_DOC-94T3FMSV

333 Iz zgodovine šolstva v Povirju pri Sežani napis »Osnovna šola«, ki stoji še danes in je edino znamenje, ki tujcem priča o pomenu te velike stavbe. V začetku osemdesetih let je šola dobila še centralno ogrevanje. Šoloobveznih otrok pa je bilo iz leta v leto manj. Tako so postopoma ukinjali višje razrede in učenci so se vozili v šolo v Sežano. Leta 1962 je šola postala podružnica Osnovne šole Sežana. S šol. letom 1970/71 je bil dokončno ukinjen 4. razred, s šol. letom 1981/82 pa še 3. razred. 17 Kljub vsemu so spomini vseh generacij, ki so jo obiskovali, nepozabni. To je bila podeželska šola, šola z naravo, šola, ki je povezovala mlado in staro, šola, ki je dvigala kulturno raven vasi. Otrokom je vcepila ljubezen in navezanost na rodni kraj, starši pa so bili bolj brezskrbni, saj so imeli svoje najmlajše skoraj doma. Ne- pozabne pa ostajajo tudi učiteljice, predvsem g. Kristina Fakin, ki je živela v šoli in s šolo skoraj dvajset let, kar nekaj let pa so bile z nami še g. Zmaga Semenič, g. Tanja Višnjevec in g. Vesna Malovec, ki je tudi zadnja v dolgem seznamu vseh povirskih učiteljev in učiteljic. Šolski vrt Ustno izročilo pravi, da je potem, ko je bila šola nared, vsaka hiša morala pri- spevati določeno količino zemlje za šolski vrt, da so ga lahko dokončno pripravili za obdelovanje. V spominu starejših je ostal kot izredno lepo urejen in to vse do leta 1929, ko ga je opustošila huda zima. Ohranjen je še originalni načrt šolskega vrta, ki je zelo zanimiv, čeprav se ne ve, ali je bilo to, kar je na papirju, uresničeno tudi v naravi. Razdeljen je bil na več delov: drevesnica, trtnica, pikovalnica, sejalnica, zelenjava. Preostali prostor je bil zasajen s sadnim drevjem; vsako je tudi natančno popisano. Prevladujejo slive, ringloji, maslenke, viljamovke in kutine. V času pod Italijo je bil vrt še vedno skrbno obdelan, propadati pa je začel, ko so se v šolo naselili nemški vojaki. Vrt so dokončno uničili zavezniški vojaki, saj so si v njem na cementnih temeljih postavili barake, ki so služile za skladišča, kuhinjo, kopalnice ... Tako je po njihovem odhodu ostal gol, zanemarjen in zapuščen. Vaščani so s pomočjo vojakov JLA izkopali temelje vojaških barak in ga prekopali. Iz leta v leto je postajal lepši. Iz šolske kronike veje pravo navdušenje nad njim. V petdesetih letih so zasadili 30 sadik trte, 8 češenj, 5 javorov, nad 100 sadik ribeza, zelenjavo. Z vaškim logarjem se posvetovali o ureditvi drevesnice in tožili nad po- manjkanjem denarja za nove sadike, toplo gred in še več orodja. Še posebno otroci v krožku »malih vrtičkarjev« so pridno kopali in pleli svoje gredice in dosegli, da je šolski vrt postal spet cvetoč in zgledno urejen kot nekoč. 18 Kasneje ga je obdelova- la družina iz šolske soseščine, v osemdesetih letih pa spet učenci gospodinjskega krožka iz Sežane. Danes se s svojim videzom vsaj trudi biti v okras še vedno zanimivi šolski stavbi. 17 Kronika osnovne šole Povir 1947-91. 18 Kronika osnovne šole Povir 1947-91.