URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

10 1 o k o l j e @ v e c e r . c om OKOLJE ponedeljek, 5. s e p t e m b ra 2011 Okolje in družba Počečkani obrazi MARJETA KERSIC SVETEL Na prvi septembrski dan so se trume mladine po poletnih počitnicah odpravile v šolo. Eni zelo razburjeni, ker so prvič prestopili šolski prag. Drugi nejevoljni, ker se bo spet treba podrediti šolskemu urniku in se učiti o stvareh, ki jih trenutno ne zanimajo. Tretji so se veselili srečanja s sošolci. Kot je prvi šolski dan razburljiva življenjska prelomnica za otroke, ki vstopajo v prvi razred devetletke (in morda še bolj stresen dogodek za njihove starše), je prvi dan v srednji šoli nekaj posebnega tudi za najstnike in najstnice, ki prvič prestopijo prag srednje šole. To ni kar tako - to je eden izmed izrazitih korakov na poti odraščanja. Ne gre več za šolo, v katero pač greš, ker morajo tja vsi. To je šola, ki si jo izbereš sam ali pa pod vplivom drugih. To je korak, ki je posledica pomembnih odločitev. Nisi več čisto otrok - pa tudi čisto odrasel še nisi. V Ljubljani in tudi drugod je bil ta dan zaznamovan s počečkanimi obrazi ter s telesi deklet in fantov, ki so jih ob prihodu v srednjo šolo pričakali starejši vrstniki, jih zgrabili in jih s flomastri vseh barv in debelin počečkali in prečečkali do nerazpoznavnosti. Po rokah, nogah in zlasti po obrazih. In to predvsem dekleta. Če nekomu za šalo na lice narišeš s šminko ljubezniv srček ali zvezdico (ali pa tudi zloglasni F, ki pomeni fazana, novinca), je eno, če pa obraz iznakaziš do nerazpoznavnosti z barvo, ki je ni mogoče odstraniti, je to čisto nekaj drugega. Moram priznati, da me je to čečkanje, ki je bilo letos veliko veliko hujše kot kdaj koli prej, spravilo v zelo slabo voljo. Med drugim tudi zato, ker se vsi obnašamo, kot da so počečkani dekliški obrazi nekaj čisto normalnega in samoumevnega. Ni tako! In ne bi smelo biti. Ljudje so si v vseh mogočih obdobjih in kulturah barvali obraze - iz zelo različnih razlogov. Pogosto je barvanje obraza pomenilo prestop v nov status osebe, ki je z barvami na obrazu to sporočala svoji okolici. Barve na obrazu so lahko časten znak. Lahko so grožnja nasprotniku. Lahko so znak pripadnosti skupini, družini, klanu. Lahko gre za barvanje obraza z estetskimi nameni. No, to, kar se je prvega septembra dogajalo novopečenim srednješolkam, ni bilo nič od tega. S čečkanjem za dlje časa iznakaženi obrazi sporočajo njihov neugledni status v hierarhiji srednješolcev: novinke, fazanke, neuglednice ... Zakaj bi se kdor koli prostovoljno odrekel svojemu obrazu? Obraz je ogledalo duše, so nekoč rekli naši predniki. Obraz je pomemben del našega jaza, naše osebnosti. Čečkanje po obrazu je napad na osebnost. Odvzem osebnosti. Skraj- no ponižujoče dejanje, zlasti če gredo stvari tako daleč, kot so šle marsikdaj letos. Zato so ženske, ki so se pregrešile zoper javno moralo, nekoč kaznovali tako, da so jim vžgali sramotilni znak v lice. In fantje letos še zdaleč niso bili tako hudo počečkani kot dekleta. Dekleta, ki so se kar vdale v to, da bodo še tedne videti kot strašila - samo zato, ker so vstopile v srednjo šolo?! Zame je bil to javni ritual razosebljanja bodočih mladih izobraženk. In zato v imenu generacije žensk, ki imamo sive lase in smo doživele že marsikaj, sporočam novopečenim srednješolkam: Punce, nikoli več ne dovolite, da kdorkoli tako ravna z vami! Ponosno nosite v življenju svoj obraz in ga branite! Mislite s svojo glavo, spoštujte sebe in druge in nikomur, prav nikomur ne dovolite, da nekaznovano manipulira z vašo osebo in osebnostjo. Pa če ste novinke ali ne! Medmrežno okolje Unilever ocenjuje, da 95 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, povezanih z njihovimi šamponi, mili in geli za tuširanje, povzročijo njihovi uporabniki za gretje tople vode za umivanje. Tudi 80 odstotkov energije za pranje perila je povezane z ogrevanjem vode. Zato želita kemična giganta spremeniti dnevne navade milijonov ljudi. V zadnjem stoletju se je odnos do osebne higiene in či- stoče nasploh povsem spremenil. Tedensko kopel so zamenjala vsakodnevna prhanja. Vse več oblek v omarah pa pomeni, da je tudi pranje perila postalo vsakodnevno opravilo. Za to so večinoma zaslužna prav podjetja, ki proizvajajo izdelke za osebno higieno, saj so desetletja oglaševala uporabo svojih izdelkov kot nadvse prijetno doživetje in kot način življenja. A velika podjetja lahko svoj oglaševalski aparat uporabijo tudi drugače in začnejo promovirati bolj trajno- sten življenjski slog. Do konca leta bo Unilever v ZDA začel kampanjo Zaprite pipo, ki bo ljudi spodbujala, naj zaprejo vodo, medtem ko se milijo. Izračun je pokazal, da bi s povprečnim skrajšanjem tuširanja za minuto prihranili milijon ton izpustov ogljikovega dioksida. Procter & Gamble je že leta 2006 začel kam- panjo Preklopite na 30, ki ljudi prepričuje, naj svoje obleke perejo pri 30 stopi- njah Celzija. Raziskava Ipsos Mori je pokazala, da je število ljudi, ki so prali pri tej temperaturi, leta 2007 poskočilo na 17 odstotkov, prej sta tako prala le dva odstotka. Tovrstne kampanje so omejene s tehnologijo, saj je nemogoče prepri- čati ljudi, naj perejo pri nižjih temperaturah, če tega ne zmorejo njihovi pralni stroji in detergenti. Podjetja so se začela ukvarjati tudi s tem problemom. De- tergenti, kot je na primer Persil Small and Mighty, so narejeni tako, da delujejo pri nižjih temperaturah in v krajšem času. Izboljšanje standardov je prinesla tudi večja energetska učinkovitost pralnih strojev. Z zavezo spremeniti pralne navade potrošnikov so podjetja stopila na neznano področje. Unilever in Procter & Gamble sta priznala, da ne vesta, kako bosta spremenili navade potrošnikov, da bi v naslednjih desetih letih razpolovili obremenilni vpliv na okolje. Toda če bodo podjetja enako količino energije posvetila oglaševanju trajnostnega ob- našanja, kot so jo pred tem posvečala oglaševanju potratnega ravnanja, bi bil rezultat lahko odličen. Več: http://www.guardian.co.uk/sustainable-business/. Ti ni v s e e n o? / 7dni ' ^ Sodeluj J v d r u ž b e no ' odgovornih akcijah Pri uresničevanju kjotskih ciljev je še vedno največja ovira promet. (Tit Košir) Gospodarska kriza pomaga Kjotu Kot kaže, bo Slovenija svoje kjotske zaveze izpolnila, pogovori o podaljšanju protokola KATARINA TRSTENJAK Slovenija se je zavezala, da bo v skladu s k j o t s k im protokolom v obdobju 2008-2012 (glede na izhodiščno leto 1986) za osem odstotkov znižala iz- puste toplogrednih plinov in, kot vse kaže, bomo ta cilj tudi dosegli ali pa bomo zastavljeni cilj celo minimalno presegli. Zaradi zmanjševanja emisij toplogrednih plinov je naša država leta 2 0 06 sprejela operativni pro- gram zmanjševanja emisij, ki ga je pred dvema letoma nekoliko preve- trila, ta določa 24 celovitih ukrepov za zmanjševanje izpustov. Vsakoletno poročanje stanja je v domeni Urada za podnebne spremembe in drugo poročilo, ki ga je vlada sprejela sredi julija, pravi, da bo predvideno pre- seganje kjotskega cilja manjše od na- črtovanega. V primerjavi z rezultati prvega poročila, ko je kazalo, da se od 25 ukrepov izvaja le deset ukrepov, deset jih je bilo nezadovoljivih in vsi ti so bili v sektorju promet, se stanje izboljšuje. A razlog, da nam bo morda vendarle uspelo doseči kjotske zaveze, se skriva v gospodarski krizi in prila- gajanju trošarinske politike. Sicer je v primerjavi s prejšnjimi leti opažen tudi napredek pri zagotavljanju nor- mativnih podlag, vendar še vedno zamujamo pri sprejemanju dokumen- tov in zakonodaje, kot je uredba za zelena javna naročila. Izboljšala se je tudi slika na področju zagotavljanja povratnih in nepovratnih sredstev za obnovljive vire energije in tudi večjo energetsko učinkovitost, vendar poro- čilo ugotavlja, da se lani učinkovitost črpanja evropskih sredstev ni pove- čala v skladu s pričakovanji. Še vedno zaostajamo tudi v prometu. Je pa ne- koliko boljša slika pri podpori uvajanja električnih vozil, podpori razvojnim c e n t r om na področju nizkoogljič- nih tehnologij, razvoju gozdno-lesne verige ter prilagajanju prostorskih razpisov in razpisov za gradnjo ob uvajanju nizkoogljičnih tehnologij in obnovljivih virov energije. Da smo blizu izpolnjevanju zavez Kjota pred- vsem zaradi gospodarske krize, pove tudi Barbara Kvac iz društva za sona- ravni razvoj Focus. "Največjo skrb pri Še vedno čakamo podnebni zakon Še vedno čakamo podnebni zakon, o katerem se je lani in tudi letos precej govorilo in bi moral biti po načrtih sprejet do letošnjega poletja. V društvu Focus pozdravljajo proces sprejemanja podnebnega zakona, ki bo opredelil dolgoročne podnebne cilje. Čeprav menijo, da bi zaradi podajanja signalov trgu in načrtovalcem dolgoročnih politik in ukrepov bilo smiselno zakon sprejeti čim prej, ne nasprotujejo poglobljeni razpravi o možnih rešitvah. "Izvajanje zakona bo namreč odvisno od pripravljenosti posameznih akter- jev za ukrepanje, sprejemljivosti rešitev ter mehanizmov in orodij, ki bodo na voljo za doseganje želenih rezultatov, zato je pomembno, da je v pripravo zakona vključen čim širši krog deležnikov in da so posamezne rešitve dobro premišljene," so svoje stališče pojasnili v društvu. (kat) tem povzročajo emisije iz prometa, ki še vedno naraščajo, medtem ko se ukrepi na področju prometa ne izva- jajo. Z neizvajanjem ukrepov izgublja- mo čas in priložnosti. Padanje emisij zaradi gospodarske krize je zmanjša- lo zavedanje pristojnih, da je ukrepa- nje nujno. Brez ukrepov bodo emisije v času oživitve gospodarstva hitro na- raščale. Ker se s časom zaostrujejo tudi zaveze Slovenije za zmanjšanje emisij (cilji iz podnebno-energetskega paketa EU 20/20/20 za leto 2020), bo v priho- dnjih letih treba narediti več naenkrat. Študije kažejo, da je kasnejše ukrepa- nje tudi dražje. Ukrepi zmanjšanja emisij prinašajo poleg okoljskih tudi gospodarske in družbene koristi, zato bi bilo smiselno bolj intenzivno izva- janje ukrepov ravno zdaj, v času krize," trenutno sliko komentira nevladnica. Po Kjotu Kjoto? Kjotskemu protokolu, ki je bil spre- jet leta 1997, pa se življenjska doba počasi izteka, saj se prvo ciljno ob- dobje končuje prihodnje leto. Vendar članice EU vse bolj razmišljajo, da bi protokol podaljšali do leta 2018, o tej ideji pa bodo okoljski ministri pred- vidoma odločali oktobra, saj morajo do novembrskih pogajanj v Durbanu oblikovati enotno stališče. V Focusu menijo, da je nadaljevanje kjotskega protokola nujno, saj gre za edini med- narodni pravno zavezujoč instrument za zmanjšanje emisij. "Nadaljevanje protokola bi tako zagotovilo, da imajo razvite države, ki so protokol ratifici- rale, tudi vnaprej cilj zmanjšati emisi- je, za pravno zavezujočo naravo in za okoljsko integriteto ciljev pa so ključni posamezni elementi protokola. Poleg tega smo v Focusu prepričani, da je poleg določitve ciljev v okviru druge- ga ciljnega obdobja kjotskega proto- kola potreben tudi komplementarni pravno zavezujoč dogovor, ki bo dolo- čil zaveze zmanjšanja emisij za ZDA, ki protokola niso ratificirale, in zaveze razvitih držav o financiranju pod- nebnih ukrepov v državah v razvoju ter ukrepe zmanjšanja emisij v drža- vah v razvoju," razmišlja o prihodnosti Kvačeva. Novembra bodo tako ponov- no na sporedu pogajanja o podnebnih ukrepih, tokrat v Južni Afriki. Kvačeva pravi, da bi letošnja konferenca lahko prinesla osnove za pravičen, ambicio- zen in pravno zavezujoč režim, vendar morajo države k pogajanjem pristopiti premišljeno in izkoristiti vse priložno- sti, ki izhajajo iz lanskoletne konferen- ce v Cancunu. "Za takšen rezultat pa morajo države nasloviti velik razko- rak med potrebnimi in trenutno na- povedanimi cilji zmanjšanja emisij, ustanoviti potrebne institucije za prilagajanje na podnebne spremem- be, financiranje podnebnih ukrepov, prenos tehnologij in gradnjo zmoglji- vosti v državah v razvoju ter zgraditi okvir za učinkovito merjenje, poro- čanje in verifikacijo ukrepov," našte- va članica Focusa. Eden večjih izzivov bo po njenem mnenju delitev naporov za zmanjšanje emisij med posamezni- mi državami. "Kot ugotavlja medna- rodni panel za podnebne spremembe (IPCC), bi nam zmanjšanje emisij za 25 do 40 odstotkov do leta 2020 v razvi- tih državah prineslo le 50-odstotno verjetnost, da preprečimo najhujše posledice podnebnih sprememb. Če želimo z večjo gotovostjo prepreči- ti izgubo življenj, naravnih habitatov in gospodarsko škodo, moramo celo bolj ambiciozno zastaviti zmanjšanje emisij. Tako zmanjšanje pa je daleč od tega, kar v tem trenutku kot možne cilje predlagajo posamezne države; Evropska unija si je na primer zastavi- la cilj 20-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2020," je še zaključila Kvačeva.