URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

Filmska kritika Bolj za oboževalce? Podjetni domači celo- večerni kinematografski rock'n'roll dokumentarec Tist' dan v tednu, uresničen ob 20-letnici rockovske skupine Big Foot M a ma UROSŠMAŠEK Z uresničitvijo aktualnega celovečer- nega kinematografskega rock'n'roll dokumentarca - ali, recimo, tako imenovanega "rockumentarca" - Tist' dan v tednu, posvečenega priljubljeni domači rockovski oziroma rock'n'roll skupini Big Foot Mama in uresniče- nega ob 20-letnici njene dejavne kariere, so se njegovi trije celoviti glavni ustvarjalci, se pravi, scenaristi in režiserji ter snemalci in montažerji Anže Verdel, Anže Petrič in Miha Čeak (vsi skupaj iz prodorne neodvi- sne video-produkcije Benjamin) lotili podjetnega podviga in ga večinoma zelo uspešno uresničili, četudi pretežno skladno z našimi pričakova- nji. Pohvaliti je najprej treba, da je avtorski trio zbral in dinamično uporabil izredno bogato in presene- tljivo izčrpno avdiovizualno arhivsko gradivo že iz časa čistih začetkov skupine (ali tudi, recimo, ko je nekje vmes postala tako imenovana spremljevalna skupina osamosvoje- nega "Pankrta" oziroma že "Sokolov- ca" Pera Lovšina) ter vse do danes. V tem gradivu pa občasno presenetljivo duhovito izstopa celo kak arhivski posnetek stikov članov skupine s Tist' dan v tednu (Arhiv Kinodvora) predstavniki medijev, ob katerih vprašanjih (no, natančneje, kakšnem od njih) se je neizogibno vsaj namuzniti, če ne kar zakrohotati. Pohvalo povrh tega zaslužijo odlični arhivski posnetki s koncertov, med njimi presenetljivo posrečeni že z zgodovinsko patino približno dveh desetletij ali novejši, ki dokumentira- jo tudi skoraj neverjetno, toda skrajno pristno navdušenje številne- ga občinstva. Pohvalna pa je nadalje še nasploh izrazita pristnost oziroma neposrednost, s katero so prikazani člani skupine bodisi v medsebojnih zasebnih stikih, bodisi med delom v studiu (morda še posebej izrazito pri priznanem producentu Žarku Paku) ali pred koncerti, saj se pokažejo dejansko nič filmsko olepšano, recimo, narejeno uglajeno ipd. Pohvalo v celoti pa zasluži film, ker celo zdaleč ne največjemu poznaval- cu skupine pregledno predstavi njeno dosedanjo, nedvomno ub večer UGODNO ZA NAROČNIKE VEČERA Preden zaspim MED SPANJEM SE MI BODO IZBRISALI VSI DOGODKI PRETEKLEGA DNE. JUTRI SE BOM ZBUDILA, KOT SEM SE DANES. PREPRIČANA, DA SEM ŠE VEDNO OTROK. MISLEČ, DA IMAM PRED SEBOJ ŠE VSE ŽIVLJENJE •Preprosto najboljši pr g a kadarkoli prs ved« PREDEN ZASPIM J. Watson ^madiatoB Trja vezava, 355 strani Spomini nas določajo. Kaj bi se zgodilo, če bi vsakič, kozaspite, izgubili spomine? Svoje ime, osebnost, preteklost, celo ljudi, ki jih imate radi - vse bi bilo pozabljeno čez noč. In edina oseba, za katero ste prepričani, da ji lahko zaupate, vam izda le del vaše zgodbe. Dobrodošli v življenju Christine v tem izvirnem, nepozabnem in srhljivem prvencu S. J. Watsona. pomembno pot. Toda, kljub temu in vsem ostalim omenjenim pohvalam navkljub se lahko porodi tudi pomislek, ali vendarle film ni nekoliko bolj ustrezen za oboževalce ali vsaj rednejše spremljevalce (zlasti poslušalce) skupine? Namreč, že rečeno odlični koncertni posnetki občasno vseeno začnejo v filmski celoti učinkovati že nekoliko preobsežno, tako da bi vsaj kateri od njih lahko bil malce krajši. O ustreznosti za oboževalce ali spremljevalce pa je možno pomisliti dodatno ob dokumentiranih, očitno njim smešnih domislicah (izjavah ...) članov, ki pa niso nujno smešne popolnoma zunanjemu opazovalcu. Ampak, kljub pomislekom je ustvarjalcem filma treba priznati, da so opravili veliko delo in ustvarili enega izmed sicer ne ravno najbolj pogostih domačih "rockumentar- cev", četudi morda ne (še) najboljše- ga. Umetnostna galeri- ja Bosne in Hercego- vine zaprla vrata Umetnostna galerija Bosne in Herce- govine v Sarajevu, najstarejša tovrstna institucija v državi, je v četrtek morala zapreti vrata za obiskovalce, saj nima denarja za delovanje. Zaposleni v ga- leriji že pol leta niso prejeli plač, prav tako pa galerija že nekaj časa nima ne direktorja ne upravnega odbora. "Za zaprtje galerije smo se odločili, ker želimo opozoriti javnost na odnos, ki ga ima država do kulture, kulturnih institucij in kulturne dediščine ter na potrebo po spremembah," je hrvaška tiskovna agencija Hina povzela sporo- čilo za javnost, ki so ga medijem po- slali zaposleni v galeriji. Umetnostna galerija Bosne in Hercegovine je ena od sedmih ključnih kulturnih institu- cij v državi, od katerih nobena nima urejenega statusa. V BiH nimajo mi- nistrstva za kulturo, področje kulture pa urejata izključno entiteti Republika srbska in Federacija BiH. Primer Ume- tnostne galerije Bosne in Hercegovi- ne po poročanju Hine kaže na to, da bi bilo treba status umetniških institucij v BiH razrešiti najkasneje v dveh me- secih od podpisa daytonskega mirov- nega sporazuma. A do tega še danes, 16 let kasneje, ni prišlo. (sta) P. S. Beograd Titanik v Srbiji DARKA ZVONAR PREDAN Srbija je gostila regionalni vrh Unesca, ki se ga je udeležilo kar sedem predsednikov držav jugovzhodne Evrope vključno s hrvaškim - slovenskega ni bilo -, pri čemer je Boris Tadic spretno preslišal vprašanje albanskega kolega, zakaj ni bilo spričo spravne naravnanosti srečanja povabljeno tudi Kosovo. Hkrati s prihodom državnih predsednikov pa je plenil medijsko pozornost še en prihod - Živine oziroma igralca Chrisa Notha, ki je zaslovel s to vlogo v Seksu v mestu. Tudi tokrat igra Noth "veliko živino", poslovneža, financerja Titanica, in to v italijanski drami Titanik - kri in jeklo, ki so jo o gradnji te najbolj znane potniške ladje s tragično usodo začeli snemati v Kragujevcu. Snemajo v starih obratih tovarne Zastava, za filmske potrebe spremenjenih v ladjedelnico v Belfastu z začetka minulega stoletja. Nadalje- vanka, ki naj bi jo predvajali po svetu v 12 enournih delih, bo govorila o burnih štiri letih (1909-1912) prekooceankine gradnje, iz Kragujevca pa se bodo filmarji preselili v Beograd, nato še v Dublin in Belfast. Medtem je Srbija že objavila svojega kandidata za oskarja. To je Bjelogrlicev Montevideo, Bog te video, ki pripoveduje o uspehu nogometne reprezen- tance Kraljevine Jugoslavije na prvem svetovnem prvenstvu leta 1930. Iz konkurence je izpadel, recimo, Vonj dežja na Balkanu, ki ga je po romanu Gordane Kuic posnel Ljubiša Samardžic, med filmi, ki so izpolnili pogoje za oskarjevsko bero, pa je bilo tudi Šišanje, na letošnjem festivalu filma in vina v Ljutomeru nagrajeno s posebnim priznanjem Hudi maček. Njegov mladi avtor Stevan Filipovic zdaj načrtuje film o pokojnem Zoranu Dindicu, ki je bil zanj visoko nad vsemi današnjimi srbskimi politiki. Vprašanje je le, kdo bo film financiral. Dindicev strankarski naslednik Tadic se je to poletje pustil prikrajšati za glasbeni užitke pod dirigentsko palico velikega Zubina Mehte, saj se kljub povabilu hrvaškega predsednika Iva Josipovica ni udeležil nastopa beograjske filharmonije v Dubrovniku. Kriva je bila hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je poslala v Haag pozdrav za vojna zločinca Gotovino in Markača, na Kosovu pa je ob sklepanju strastnega prijateljstva med Zagrebom in Prištino omenjala velikosrbsko hegemonijo. Temu se je v svoji redni kolumni v Blicu čudil celo kulturnik Jovan Cirilov in Kosorjevi, ki je jasno in glasno rekla, da so minili časi, ko so hodili Hrvatje po dovoljenje v Beograd, sporočil, da niso hodili v Beograd k Beograjčanom, marveč k - Titu. Se je pa Cirilov, dolgoletni umetniški vodja in selektor festivala Bitef, v svoji kolumni navduševal nad Mariborčanom Edwardom Clugom in njegovo koreodramo Božanska komedija, ki si jo je bil ogledal v poletni Budvi. Na tokratnem Bitefu, ki se bo začel 13. septembra, pa sta se v glavni program med 15 predstav iz osmih držav uvrstila tudi Preklet bodi izdajalec svoje domovine Slovenskega mladinskega gledališča in Mačka na vroči pločevinasti strehi Mestnega gledališča ljubljanskega. Ko smo že pri navdušenju, le malokdo ve, da se je nad somborskim slikarjem Milanom Konjovicem (1898-1993), čigar dela so te dni na ogled v galeriji Srbske akademije znanosti in umetnosti v beograjski Knez Mihailo- vi, nekoč navduševal tudi tedanji veleposlanik Čehoslovaške v Beogradu Josef Korbel, oče Clintonove zunanje ministrice Madeleine Albright. Manj navdušeni pa so bili starši tretješolke iz Leskovca, ko jih je ta ob prebiranju knjige Plastik izpod peresa Ivana Ivanovica začela spraševati, kaj pomenijo nekatere besede iz odlomka, v katerem je opisan oralni seks s štirinajstletnico. Knjigo je deklici, kot še nekaterim drugim uspešnim učencem, za nagrado izročil sam župan, nabavila pa jih je občinska služba družbenih dejavnosti. Njena načelnica je morala te dni, ko je afera dosegla vrelišče, odstopiti, potem ko je priznala, da je naredila napako, ker knjige ni bila prebrala. A je brž dodala, da je enako kriv tudi župan, ki je sporno li- teraturo delil in podpisoval. Poleg tujih gledališčnikov bo Beograd te dni gostil tudi ugledna mednaro- dna pisateljska imena, recimo nobelovca Daria Foa. Od 12. do 18. septem- bra bo namreč v srbski prestolnici pod sloganom Literatura - jezik sveta potekal kongres mednarodnega centra PEN. Med povabljenimi je tudi slovenski pisatelj Drago Jančar, čigar esej pod naslovom Wajdin Katin in slovenska Antigona je lahko pred dnevi prebrala širša srbska javnost, potem ko ga je za poljskim časopisom Gazeta Wyborcza in glasilom Matice hrvatske Vijenac objavil še srbski dnevnik Danas. Jančar je v njem spregovoril o "skriti dediščini" komunističnih povojnih zločinov, ki so, čeprav osvetljeni z mnogih zgodovinskih stališč, s svojo strahovitostjo še vedno tabu, o katerem se v javnosti malo in nerado govori. Poljski Katin in slovenska Huda jama, katerih organizatorji so se šolali na isti moskovski akademij Džerdžinski, pa Srebrenica, kjer je pobijala neka druga, naciona- listična poblaznelost uma ... - vse te strašne zločine minulega stoletja omenja Jančarjevo besedilo, ki se je Srbom zdelo vredno objave. "Nevidna Antigona še vedno tava po Sloveniji in poskuša pokopati umorjenega brata," pravi pisatelj. "In ne samo po Sloveniji." Sklep festivala Seviqc Brežice Naročniki Večera lahko knjigo naročite po telefonu 02 23 53 326 ali po e-pošti narocnina@vecer.com . Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer. VEČER 1 Z s i n o č n j im n a s t o p om francoske- ga ansambla Les Ambassadeurs se je na gradu Turjak sklenil festival stare glasbe Seviqc Brežice. Umetni- ški vodja festivala Klemen Ramovš je ob zaključku povedal, da so tudi letos glasbeni sestavi v sakralne objekte in gradove uspešno prinesli svetovno glasbeno zapuščino od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Ramovš je z obiskom zelo zadovo- ljen, kar nekaj koncertov je bilo raz- prodanih že v predprodaji vstopnic, največ poslušalcev, okrog 300, pa se je zbralo na k o n c e r t ih v Ljubljani, Gornjem Gradu in Črni vasi na Barju. Kot eno od posebnosti 15. festivala je Ramovš omenil odlične tuje in domače ansamble, ki ne nastopajo zgolj v večjih središčih, marveč visoko kako- vostno glasbeno ustvarjalnost prinaša- jo tudi v bolj odročne slovenske kraje. Letošnji festival je spremljalo še nekaj dogodkov. V koprodukciji Ad li- bitum Konzertwerkstatt z Dunaja so julija v Škofji Loki pripravili delavni- ce Project PurPur - European sound interchange, pri čemer je mojstrske tečaje za violino vodil priznani profe- sor Ryo Terakado. Že februarja letos so na gradu Grad na Goričkem producen- ti iz Avstrije, Madžarske in Slovenije ustanovili skupno blagovno znamko Teartes, ki bo povezovala festivalske dejavnosti v vseh treh državah. O mednarodni uveljavljenosti fe- stivala Seviqc - Semper Viva Quam Creata - Vedno živa, kakor ustvarjena - priča priznanje EACE izvršne agenci- je EU za kulturo, ki je brežiški festival ocenila s 95 od 100 možnimi točka- mi. To je bila osnova za sofinanciranje festivala Seviqc Brežice v konkuren- ci 700 prijavljenih evropskih kultur- nih festivalov. Bolj kakor denar, pravi Ramovš, je pomembno, da se je festi- val Seviqc uvrstil med najprestižnejže evropske festivale. (sta)