URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

ponedeljek, 5. s e p t e m b ra 2011 CITALNICA citalnica@vecer.com 13 v Življenje in s m rt neke študentke Lucija Stepančič: V četrtek ob šestih NINA PRESERN V četrtek ob šestih je mogoče samo dvoje: ali se vam točno na ta dan in točno ob tej uri zgodi kaj zares po- membnega in navdihujočega ali pa se ne zgodi nič takega in je ura hitro sedem, na četrtek pa zlahka pozabite. Lucija Stepančič se je v svojem ro- manesknem prvencu z naslovom V četrtek ob šestih odločila za prvo mo- žnost - v četrtek ob šestih se namreč znova in znova dogaja nekaj, kar pred- stavlja rdečo nit romana. Z razmeroma zapleteno zgodbo nas izčrpno seznanja neimenovana študentka ekonomije, ki med pole- tjem čisti hotelske sobe, preboleva bi- všega, ki se je prehitro naveličal njene družbe, v postelji pa se neuspešno tolaži z njegovim privlačnim sodelav- cem, sicer tipičnim patološkim narci- som. Osrednje dejanje se odvija vsak četrtek ob šestih, ko ta ista punca ri- tualno in že skoraj obsesivno vrti te- lefonsko številko svojega bivšega, da bi slišala njegov glas, da bi malce po- klepetala, da bi videla, ali je spet pre- seljen k svoji bivši ženi, da bi svoja čustva soočila z njegovimi, da bi ga še enkrat poslala vsaj rakom žvižgat ... Del običajnega prebolevanja pač. Pre- bolevanja, ki bi steklo hitreje in učin- koviteje, če vsak četrtek ob šestih ne bi slušalke dvignila prav njegova bivša žena Magda in s tem vso štorijo doda- tno zapletla. Zdi se, da klic čudno za- svojljivo prične vplivati tudi nanjo. Magda tako vsak četrtek ob šestih sko- rajda tabori ob telefonu, v upanju, da bo ta le zazvonil, in ko potem lepega dne ne, sama začudeno odkrije svoje razočaranje. Potem se v dogajanje vrine še, kako prikladno, virus HIV, ki v skladu z menjavanjem spolnih par- tnerjev hitro zaokroži med literarnimi liki romana, a vseeno središče knjige ni spolna bolezen, temveč dinamika odnosov, ki se spleta in razpleta pred bralčevimi očmi. Morda v Četrtek ob šestih za hip spominja na telenovelo, saj v romanu mrgoli nenadnih zaple- tov vseh sort (od nosečnosti do splava, od seksa do aidsa, od življenja do sa- momora), v resnici pa bi bilo tovrstno sojenje zares površno. Gre namreč za roman, ki ga iz okvirja telenovel uspe- šno izbezeta pisateljičin slog in jezik, ki sta dinamična in unikatna, oba pa je avtorica kalila že v svojih predho- dnih leposlovnih delih, v zbirkah krat- kih zgodb Mrtvaki in šlagerji (1997) in Prasec pa tak (2008). Jezik je izjemno komunikativen in brzeč skozi kopico notranjih monologov, s katerimi se v mislih poigrava pripovedovalka, ki ima opraviti z nostalgičnimi spomini na bivšega, s po starševsko zaskrbljeno mamo, z ovdovelo in oblastno Gazda- rico, z latentno biseksualko Ido, s kra- ljico drame Tjašo, z genijem Edotom, s skrivnostno Magdo in še s kom. O vsakem od njih ima svoje mnenje, vsakemu je sposobna postaviti svojo diagnozo, vsi so po svoje ranjeni in ob vsem temji ne zmanjka niti samokriti- ke - tudi sama je popolnoma izgubljen subjekt sodobnega časa. Slog romana je zaznamovan s tragikomiko, ki raz- kriva drugi obraz poletne Ljubljane, mesta z urbanim prebivalstvom, ki ga krasijo urbane osebnosti - take, ki so na videz funkcionalne, v notranjo- sti pa povsem razrvane, obogatene z demoni vseh sort. Stilsko izstopa vse- vednost pripovedovalke, ki presega se- danjost in vidi globoko v prihodnost, tja, kjer ni nič več tako, kot je bilo nekoč. Prav element jasnovidnosti, ko pripovedovalka pred bralcem že na prvih straneh romana razprostre re- snico o svoji okuženosti in samomoru, ki bo zaradi občutka krivde sledil prav kmalu, bralca priteguje k temu, da pre- bere še eno stran in potem naslednjo in še naslednjo ... Kot bi v ozadju nestr- pno tiktakala bomba, za katero vemo, da bo eksplodirala. Zanimajo nas le tisti trenutki vmes. Kot bi takoj izve- deli vse in hkrati nič in bi prav ta nič vztrajal vse do konca romana, ko se pred nami ponovno zavrti ves svet in Festival Vilenica letos o naravi literarnih dogodkov Mednarodni literarni festival Vilenica bo v 26. izdaji med 6. in 11. septembrom potekal na 30 prizoriščih po Sloveniji in v Italiji. Pod sloganom Beri me v živo bo gostil 44 avtorjev iz 23 držav. Udeleženci letošnje Vilenice se bodo tako spraše- vali, ali je performativnost vpisana že v samo literaturo, se branja v živo razli- kujejo od tihega branja, lahko literarni nastop v nastopajočem in publiki doseže nekakšno transformacijo in podobno. Odgovore bodo iskali na okrogli mizi Sre- dnjeevropske pobude, ki bo 8. septembra v Lipici, in katere se bo med drugim udeležil Alberto Manguel, avtor Zgodovine branja in Knjižnice ponoči, ki velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju. Letošnji festival po beseda Gašperja Trohe prinaša vrsto novosti. V strokov- nem programu je novost Tržnica slovenske literature, namenjena tujim založni- kom, agentom in prevajalcem, ki jim želijo omogočiti spoznavanje slovenske literature ter srečanja z avtorji in založniki v živo. Na letošnji izdaji bo v sre- dišču Francija in njen knjižni trg, in sicer z izmenjavo avtorjev med pariškim festivalom poezije "Le Marche de la Poesie" in Vilenico ter z nekaterimi gosti v sklopu tržnice. Festival se bo sicer začel z osmimi predvečeri, ki bodo 6. septembra pote- kali v Mariboru, Celju, Ljubljani, Sežani, Biljah, Kopru in italijanski Gorici ter Trstu. Slednji je novost, posvečen pa bo dobitnikom pisateljske štipendije Sre- dnjeevropske pobude. Na njem se bodo ob peti obletnici podeljevanja štipendije predstavili trije dosedanji dobitniki - Goce Smilevski, Dragan Radovančevic in Maja Hrgovic. Letošnji dobitnik pisateljske štipendije pa je Ognjen Spahic iz Črne gore. Kot je povedala članica žirije za podelitev štipendije Lucije Stupica, komisija verjame, da je Spahicev nastajajoči projekt obeta veliko. Spahič (1977) je sicer slovenskim bralcem poznan po prvencu Hansenovi otroci, ki je letos v sloven- skem prevodu izšel pri Študentski založbi. Slovenski avtor v fokusu je letos Drago Jančar, aktualni dobitnik kresnika in eden najbolj prevajanih slovenskih piscev nasploh. Prevod njegovega romana Galjot je s pomočjo festivala Vilenica izšel v zbirki Slovenian Literature Series ameriške založbe Dalkey Archive Press, Jančar pa bo tudi nastopil na več festi- valskih dogodkih. Mednarodni komparativistični kolokvij z naslovom Živo branje: literatura, znanost in humanistika je letos zastavljen zelo interdisciplinarno. Osrednji do- godek festivala pa ostaja podelitev nagrade vilenica. Letošnji dobitnik je pesnik, pisatelj, esejist in kritik Mircea Cartarescu, ki je najbolj prevajan sodobni ro- munski avtor ter prejemnik številnih nagrad. Nagrado mu bodo v jami Vileni- ca izročili 10. septembra. (sta) Spremna beseda Tina Kozin, Študentska založba, Ljubljana, 2011 spoznamo, da V četrtek ob šestih prav- zaprav ves čas govori prav o tem istem niču - o izpraznjenosti odnosov, ki po čudežu za kratek čas živijo, a nikoli zares ne preživijo, o osamljenih dušah, ki se na poti do železniške postaje tru- dijo dihati, pa zmeraj zaužijejo le ne- marne ostanke smoga, o prijateljstvih, ki izčrpujejo, in o posamezniku, ki ves ta hrušč in trušč, treskanje z vrati, zvo- njenje telefonov, preklinjanje in tea- tralne solze, spremlja z nekim čudnim posmehom. S posmehom, ki je navse- zadnje uperjen tudi k njemu samemu, saj v tej kalvariji čustvenih turbolenc in le na videz pomembnih življenjskih zasukov v resnici le postopa na mestu in nima pojma, kakšen bo njegov na- slednji korak. Lucija Stepančič pred nas posta- vi drugo plat mestnega vrveža, skozi ironijo in sarkazem pa popolnoma razvrednoti poletni utrip nekega mesta. V Četrtek ob šestih ne vključi niti enega medčloveškega odnosa, ki bi vsaj za trenutek spominjal na vir zadovoljstva, po katerem naj bi vsi tako zelo hlepeli, pač pa vse to zame- nja z nečim, kar bi na bralca praviloma moralo učinkovati depresivno, a ven- darle deluje presenetljivo katarzično. Katarzično zato, ker knjiga razčisti s površinskostjo, odpravi floskule in navideznost zamenja s kritiko ter z is- krenostjo literarnega lika, ki na koncu resda izbere smrt, v bralčevih očeh pa ostane še kako živ. Moški, moškinje in vsi ostali Roman Vodeb: O spolu in nekaterih z njim pove- zanih rečeh, Trbovlje, Rovoss, 2011 DRAGICA KORADE Če mislite, da gre ta ponoreli svet k hudiču, ker moški nimajo jajc, ženske pa imajo vsega preveč, boste v naj- novejši knjigi mag. Romana Vodeba našli mnogo vzpodbud za to, da boste to misel lahko pripeljali do njenega bridkega konca. Teoretski psihoana- litik in družinski psihoterapevt, ki s svojimi refleksijami aktualnih druž- benih problemov tudi na Večerovih Pogledih že lep čas provocira jav- nost, je namreč svoje najbolj radikal- ne tekste, v katerih je "bolj freudovski od samega Freuda", zdaj zaokrožil še v knjigi, ki nosi naslov O spolu in neka- terih z njim povezanih rečeh. Vodeb seveda ne bi bil Vodeb, če ne bi v pod- naslovu v oklepaju dopisal še "tudi o feminizmu in moškinjah". Avtor, ki mu po lastnem zatrjeva- nju dr. Janez Rugelj nikoli ni bil všeč, je prepričan, da gre za knjigo, ki bi ji pokojni Rugelj ploskal, pokojni Freud, s katerim je tako ali tako obseden, "pa je še ni mogel napisati". Vsem tistim v znanstveni srenji, ki mu pri razlagi "nekaterih s spolom povezanih reči" z globokim prezirom očitajo preveč vehementno branje Freuda, z lahko- to priznava, da je na nekatere ključne Freudove koncepte "dodal marsikaj svojega, vodebovskega". Onim drugim, ki vidijo v njem norega Rugljevega na- slednika, pa sporoča, da ga je Rugelj, ki se je v nekaterih svojih psihoterapev- tskih kontekstih "obnašal res preveč na horuk", spominjal na narcistične- ga verskega guruja, ki je svoje "ovčice" potreboval bolj kot one njega. A to še ni vse. V uvodu v svojo tokratno - že peto po vrsti - knjigo priznava, da je tudi sam večkrat "horukarsko udaren" in povrh vsega (zdravo) narcističen. Mogoče tudi malo revanšističen. Kar ohranja njegov intelektualni revan- šizem pri življenju, so "gejevsko-fe- minsitčni lobiji, ki so sežgali njegov nesojeni doktorat na grmadi". Vodeb stoji v svojih tekstih trdno in brezkompromisno na stališču, da sta spola sicer komplementarna, vendar različna. Ker sta različna, ju je nemo- goče enačiti. Nasprotno: različno ju je treba ne samo vzgajati, ampak tudi družbeno obravnavati. Odločno za- vrača ideologijo feminizma, ki "pred- stavlja rakavo rano slovenske družbe že dobrih petnajst let", ostro kritizi- ra paradigmo novega očetovstva, da o očetovskem porodniškem dopu- stu sploh ne govorimo. Ne dišijo mu ženske kvote v politiki in ne razume slovenskih izborov "naj-žensk", na ka- terih "se ženske ocenjuje in meri z mo- škimi vatli". Ker vztraja na stališču, da otrok potrebuje za normalen razvoj oba starša, očeta in mater, je aktualizi- ral staro Freudovo zgodbo o razreševa- nju Ojdipovega kompleksa in se z njo aktivno vključil tudi v debato o novem družinskem zakonu, ki mu poleg pri- znavanja istospolnih družin zameri tudi prepoved "vzgojne klofute". Ne samo nekatere, za Vodeba s spolom povezane "vse reči". Tudi taj- kuni in zdajšnja kriza. Ravno v tajku- nih odkriva najboljše dokaze za svojo tezo, da so moralnost, etika in krepost slovenskim moškim prave neznan- ke. Ker so jim lastnosti, ki konstituiri- jo "pravega moškega", povsem tuje, se tudi tisti, ki kaj vejo in kaj znajo, ne lo- tevajo reševanja problematičnih pod- jetij: po eni strani nimajo za kaj takega jajc, ne čutijo se močne, falične, pro- dorne, po drugi strani pa se ne čutijo odgovorne, saj ne znajo sočustvova- ti s prizadetimi delavci. Edino, kar jih skrbi, je lastno uživanje. Slabe vesti ne poznajo. Vest lahko peče človeka samo v primeru, če je v otroštvu doži- vel močan lik očeta, slovenski lik očeta pa je kolektivno kolapsiran. Klasična slovenska emancipirana, falična in do- minantna mati ima ob sebi in svojih si- novih kolapsiran lik moža, ki je bodisi zapit ali pa odsoten. Copatasti lik slo- venskega očeta, ki je v družini izgu- bil avtoriteto, pa je družbeno sporen in neproduktiven. Kot tak seveda ne more predstvaljati indentifikacijskega lika svojemu sinu, "bodočemu moral- no izprijenemu poslovnežu". Marsika- teri slovenski sin si ob takšnem očetu ne more utreti poti do normalne, zrele odraslosti - takšne, v kateri bi bil srečen, identitetno trden in družinsko zanesljiv. V tem kontekstu je vladajo- če vprašanje, kdo ima ima kapital, da bo postavil na noge propadajoča pod- jetja, ki so jih na Slovenskem zavozili "brezjajčni moški", za Vodeba irelevan- tno vprašanje. Pravo vprašanje našega časa je, kdo ima jajca, da se bo tega problema sploh lotil. Ker ima Slove- nija hude, skorajda arhetipske težave z Očetom in falično Mamo, se bo pač treba "enkrat za vselej vprašati, kje so prodorni moški", ki nas lahko porine- jo iz krize. To, da lahko dobro porine le pravi moški, pa je najbrž jasno. Moji prvi koraki v šolo Še pomnite, kakšen je bil vaš prvi šolski dan? Kako je bilo ime vaši učiteljici, kako je bilo na prvem šolskem izletu? V spominski knjigi Moji prvi koraki v šolo je prostor za vse pomembne dogodke, šolske uspehe, prva prijateljstva, simpatije in sploh vse dragocene spomine, povezane s prvim letom šolanja. Knjiga je zasnovana tako, da lahko otrok vanjo piše, riše in lepi fotografije. Opremljena je s prikupnimi ilustracijami, ki nakazujejo, o čem je govor v posameznem poglavju. Omogočite svojemu prvošolcu, da ohrani lepe spomine na veliko prelomnico v svojem življenju. '"'«olitf Trda vezava, 24,2 x 17,0 cm, 47 strani Naročniki Večera lahko knjigo naročite po telefonu 0 2 23 53 3 26 ali po e-pošti narocnina@vecer.com. Knjigo v a m bo prinesel raznašalec d o m o v, plačate s položnico za Večer. VEČER http://trgovina.vecer.com/