URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

ponedeljek, 5. s e p t e m b ra 2011 ZDRAVO ŽIVLJENJE zdravje@vecer.com |15 Pred potovanjem na posvet in cepljenje Za potovanja v nekatere dele sveta so obvezna ali priporočljiva cepljenja proti različnim boleznim, prav tako se je treba zaščiti pred morebitnimi drugimi zdravstvenimi tveganji vorili, načeloma se ljudje odločajo za obisk tiste ambulante, ki jim je naj- bližja, saj tako prihranijo pri potnih stroških. Predhodno se je treba tele- fonsko naročiti. Ko potekajo sezon- ska cepljenja proti gripi ali klopnemu meningoencefalitisu, se vrste nekoliko podaljšajo, a čakanje na datum obiska ne traja več kot deset dni, pravi zdrav- nica Ondina Jordan Markočič, vodja Centra epidemiologije. Zadnja leta, tako opažajo v Ljublja- ni, obisk ambulante nekoliko upada. Menijo, da zato, ker je gospodarska kriza povzročila zmanjšanje števila potovanj, predvsem eksotičnih, ki so dražja, in prav ta običajno zahtevajo določena cepljenja ali so zanje pripo- ročljiva. Drug razlog je večja prece- pljenost prebivalstva, obstaja pa še ena razlaga, ki sicer ni vezana na cepljenja pred potovanji, ampak na druga ce- pljenja, je pa zelo verjetna. "Velik vpliv na zmanjšanje cepljenja proti gripi je imela negativna propaganda ob iz- bruhu nove gripe," so prepričani na ljubljanskem cepilnem mestu. MATEJA GROŠELJ Sezona obmorskih dopustov se kon- čuje, začne pa se najprimernejši čas za daljša potovanja, tudi tista v oddalje- ne in eksotične kraje. Za potovanja v nekatere dele sveta so obvezna ali pri- poročljiva cepljenja proti različnim boleznim, prav tako se je treba zašči- ti pred morebitnimi drugimi zdra- vstvenimi tveganji. Ustrezne napotke dobimo v tako imenovanih ambulan- tah za potnike. V Sloveniji jih je devet, regijsko so razporejene po območnih enotah zavoda za zdravstveno varstvo. A kot ugotavljajo v splošnih ambulan- tah, kamor ljudje, ki se želijo pred po- tovanjem cepiti, najprej pokličejo, mnogi zanje sploh ne vedo. Te specializirane ambulante niso namenjene samo cepljenju, temveč tudi posvetu o zdravstveni zaščiti za določeno potovanje glede na izbrano destinacijo, namen in način potovanja ter njegovo trajanje. V njih se je tako mogoče pozanimati denimo o upo- rabi zdravil na poti, zdravniki pa po- nudijo še celo vrsto drugih koristnih napotkov. Daljših čakalnih dob nava- dno ni, je pa priporočljiv pravočasen obisk, dva do tri tedne pred odhodom na potovanje, predvsem zaradi časov- nih shem cepljenja. Napotnica ni potrebna Napotnica izbranega osebnega zdrav- nika za obisk ambulante za potnike ni potrebna, so pojasnili v ljubljanski am- bulanti. Ta je v Sloveniji tudi največja, saj pokriva območje štiridesetih občin oziroma šeststo tisoč prebivalcev. "Jo lahko obišče nekdo iz Štajerske, ni nujno, da gre na pregled v Mariboru?" smo vprašali. Seveda, so nam odgo- Ni vseeno, kam in kako V ambulantah za potnike priporo- čajo, da obiskovalec, ko se oglasi pri njih, s seboj prinese podroben načrt poti, da mu lahko zdravnik čim bolj optimalno svetuje zdravstveno zašči- to. Glede na pojavnost in razširjenost različnih bolezni na različnih koncih sveta oziroma na tveganje, ki so mu v tistih krajih potniki lahko izpostavlje- ni, je namreč zelo pomembno vedeti, kje vse bo vodila njegova pot. Tudi ni nepomembno, s katerim prevoznim sredstvom potuje; na ladji ga lahko ogroža morska bolezen, na letalu glo- boka venska tromboza. Prav tako Zdravniki v ambulantah za potnike na osnovi načrta potovanja posameznikom in skupinam nudijo nasvete za optimalno zdra- vstveno zaščito glede na pojavnost in razširjenost različnih bolezni na različnih koncih sveta. (Reuters) bodo dobili različne napotke potniki, ki potujejo na službene poti, alpinistič- ne odprave ali romanja ter glede na to, ali potujejo kot popotniki ali v sklopu turističnega aranžmaja. Zdravniku ko- ristijo informacije o siceršnjem zdra- vstvenem stanju in kondiciji potnika, dobro pa je imeti s seboj še knjižico ce- Rastline z vrtov, travnikov in iz goz Prosena kaša - polnovredna hrana V času, ko naj bi bila kakovost hrane pomembnejša od količine, se spet oziramo po prosu, ki je v preteklosti veljalo za hrano siromašnejših slojev jedeh vseh slovenskih pokrajin. Pro- sena kaša je oluščeno seme prosa, ki jo pripravljajo kot samostojno jed, kot prilogo ali uporabijo za nadev. Kašo spretne gospodinje pripravljajo tudi kot solato ali sladico. Proso je mogoče zmleti in moko uporabiti za pripravo kruha. Ker prosena moka nima lepka, jo kombinirajo s pirino in ovseno. Ravno pomanjkanje glutena je velika prednost prosa. Zato so jedi iz prosa primerne za ljudi, ki bolehajo za celi- akijo. Znanstveniki, ki so preučevali prehransko vrednost prosa, poudar- jajo, da spada med žita z največ mine- rali, kot so kalij, kalcij, železo in fosfor. V prosu je osem esencialnih aminoki- slin. Vsebuje veliko vitaminov skupine B in vitamin E. Posebnost prosa je tudi vsebnost kremenčeve kisline, ki pa je za razliko od nekaterih drugih rastlin pri prosu topna in jo telo lahko izkori- sti. V sodobni zdravi prehrani dobiva- jo mesto tudi nakaljena semena prosa. Kalčke je mogoče uporabiti za solate, dekoriranje jedi ali kot prikuho. Največ prosa pridelajo v Rusiji in na Kitajskem. Zelo veliko pa tudi v ZDA, kjer ga porabijo za ptičjo krmo, dodatek krmi za domače živali in pro- izvodnjo škroba. V industriji del tega škroba predelajo v tehnični alkohol, ki smo mu včasih rekli kar špirit. Proso je uporabno v pivovarstvu. Pri nekate- rih vrstah piva namesto ječmenovega sladu uporabljajo proseni slad. DR. JANKO RODE Starejši ljudje so včasih z velikim spo- štovanjem govorili o prosu oziroma proseni kaši, ki je bila pogosta hrana naših prednikov. Danes pa je proso le redko videti na naših poljih. Upravi- čeno? Proso (Panicum milleaceum) je sta- rodavno žito, ki je svoj pohod začelo s prostranstev za Karpati v osrednji Aziji. Je enoletnica iz družine trav in zraste do enega metra visoko. Stebla so pokončna in iz njegovih kolenc izra- ščajo suličasto ozki listi z vzporedni- mi listnimi žilami. Značilnost prosa so metličasta socvetja, ki se ob zore- nju semen značilno povesijo. Drobna semena so okrogla in rjavkaste barve. Proso je ena najstarejših kulturnih ra- stlin, saj so ga pridelovali že v mlajši kameni dobi. Je žito, ki so ga udomači- li drugje kot pšenico, rž ali oves. Neka- teri znanstveniki celo trdijo, da pred drugimi žiti. V antiki so pridelovanje prosa razširili po vsem rimskem ce- sarstvu. Kot pomembno kulturno ra- stlino so ga v davni preteklosti, pred razširitvijo riža, pridelovali tudi na Kitajskem in drugod po Aziji. Po vsej Evropi je od srednjega veka pa vse do začetka 18. stoletja predstavljalo po- membno žito za prehrano, predvsem siromašnejših slojev. Na poljih sta ga kasneje izpodrinila krompir in koruza. Značilnost prosa so metličasta socvetja, ki se ob zorenju semen značilno povesijo. (Janko Rode) Brez glutena Pomen prosa oziroma prosene kaše v prehrani preteklosti še vedno odzva- nja v pregovorih in starih vsakdanjih Simbol rodovitnosti Uporabo prosa za lajšanje bolezenskih težav najdemo v evropskih tradicijah ljudskega zdravljenja in v zdravilskih tradicijah Kitajske in Indije. Tudi pri nas so prekuhano kašo zunanje upo- rabljali kot obkladek pri izpuščajih in turih. Uživanje prosene kaše pa pri- poročajo ljudem, ki imajo težave z izpadanjem las in krhkimi nohti. V tradicionalni kitajski medicini proso uporabljajo za zdravljenje hemoro- idov, izboljšanje krvi in odvajanje vode. Uživanje prosa naj bi izboljše- valo tudi vid in pospeševalo potenje. Proso dobro vpliva tudi na vsebnost kalcija v telesu, kar je pomembno zlasti v začetnih stadijih osteoporoze. Ureja kislost v črevesu in tako pospe- šuje razvoj koristnih bakterij črevesne flore. Učinkovine prosa preprečujejo kopičenje holesterola in tvorbo žolč- nih kamnov. Je preventiva pred bole- znimi ožilja. Lajša zaplete s hemoroidi in zmanjšuje želodčne težave. Proso ima pomembno mesto tudi v slovanski mitologiji, kjer je simbol rodovitnosti. Še danes imajo neka- teri narodi navado, da ponudijo jedi iz prosa ženinu in nevesti za ženito- vanjski obrok. V času, ko naj bi bila kakovost hrane pomembnejša od koli- čine, se moramo ozreti po viru zdrave hrane. Mnogokrat je zadosti, da pobr- skamo po starih kuharskih bukvah ali kulinaričnem izročilu vsakdanje prehrane običajnih ljudi v preteklosti. Takrat nuja je danes upravičena polno- vredna hrana. pljenj, dodaja Jordan Markočičeva. "Ta pa je nujno potrebna v primerih poto- vanj v države, za katere so določena cepljenja obvezna." Zunajtelesni krvni obtok ob srčnem zastoju Na kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana že dobro leto in pol zdravi- jo odrasle bolnike z odpovedjo srca in pljuč s priključitvijo na napravo ECMO, ki zagotavlja zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo krvi. Zdaj želijo zdrav- niki pomagati še bolnikom z zasto- jem srca. Tovrstno zdravljenje bi bilo v Sloveniji novost, pravijo v UKC Lju- bljana, na oddelku so vlogo za finan- ciranje projekta iz terciarnih sredstev že oddali. "Bolniki z zastojem srca imajo še vedno nizko stopnjo preživetja. Ob zastoju srca namreč organi ne dobijo krvi, celice propadejo in funkcija or- ganov se poslabša ali celo preneha delovati. Slabo prognozo imajo pred- vsem tisti bolniki, pri katerih oživlja- nje traja več kot deset minut. Pri tem se najbolj poškodujejo možgani, kar lahko privede do možganske smrti. Z novo metodo bi take bolnike priključi- li na zunajtelesni krvni obtok in s tem zagotovili preskrbo organov s krvjo in kisikom. S tem bi preprečili hujšo okvaro možganov in izboljšali pre- živetje bolnikov s srčnim zastojem," pojasnjuje namestnica predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno in- terno medicino Interne klinike UKC Ljubljana Vojka Gorjup. Marko Noč, predstojnik oddelka, dodaja, da so sicer z napravo ECMO doslej zdravili že 24 bolnikov, ki bi brez takšne tera- pije umrli. Aparat za zunajtelesni krvni obtok ECMO je podoben tistemu, na katere- ga so bolniki priključeni med operaci- jami. K uspehu zdravljenja pripomore sodelovanje s perfuzionisti in srčno- žilnimi kirurgi, ki pomagajo pri vsta- vljanju kanil v žile. (mg)