URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

Na Bledu dvignili kriterije Peto mesto Čopa in Špika je bil panonski osamelec sredi jezera. (Tit Košir) "Rak" odnesel zlato Največji osmoljenci so bili veslači nemškega dvojnega četverca. V soboto so se že videli z zlatom okrog vratu, ko je tik pred ciljem enemu ponagajalo veslo, v veslaških krogih temu pravijo, da je zajel raka, in na ciljni črti so jih prehiteli Avstralci. Tretji so bili, zdaj še bivši svetovni prvaki, Hrvati. Zadnja dneva so v olimpijskih disciplinah kolajne osvojili v moškem dvojcu brez zlato Nova Zelandija pred Veliko Britanijo in Italijo, v moških enojcih prav tako Nova Zelandija pred Češko in Veliko Britanijo, v ženskem dvojnem dvojcu Velika Britanija pred Avstralijo in Novo Zelandijo, v moškem četvercu brez Velika Britanija pred Grčijo in Avstralijo etr v ženskem enojcu Češka pred Beloru- sijo in Novo Zelandijo. V elitnih čolnih so štirje svetovni naslovi odšli na Novo Zelandijo, trije v Veliko Britanijo, po dva v Nemčijo, Avstralijo in Nizozemsko in eden na Češko. Slovenske uvrstitve Olimpijske discipline; 5. mesto: Iztok Čop, Luka Špik v dvojnem dvojcu; 15. mesto: Matej Rojec, Jan Špik, Gašper Fistravec, Aleš Zupan v dvojnem četver- cu; 23. mesto: Jure Cvet, Matevž Malešič v lahkem dvojnem dvojcu; 26. mesto: Janez Jurše v enojcu; neolimpijske discipline: 12. mesto: Rajko Hrvat v lahkem enojcu; invalidi: 12. mesto: Mojca Tomažin, Dejan Fabčič v mešanem dvojcu. Organizatorjem SP v veslanju petica, našim veslačem in stroki negativna ocena VLADO PAVEO Ni bilo treba pohiteti in tekme skle- pnega dne včeraj začeti poldrugo uro prej. Vreme je bilo blejskemu svetov- nemu prvenstvu v veslanju naklonje- no do konca. Prav s sončnimi žarki obsijana prekrasna naravna kulisa, odlična organizacija zdaj v sodobnem veslaškem centru, lep obisk in enkra- tno vzdušje so prinesli organizatorjem zaslužene pohvale vseh. Ko je Denis Oswald, predsednik Mednarodne ve- slaške zveze, zaprl prvenstvo, ni skri- val navdušenja. "Vse je bilo enkratno, izjemno, izpeljano vrhunsko." Blejski tim je naslednjim organi- zatorjem, kot je dejal Janez Benčina, ta je ob koncu zastavo Fise predal juž- nokorejskim organizatorjem iz Čeng Džuja, dvignil kriterije uspešnosti. "Korejcem, ki bodo najboljše veslače sveta gostili čez dve leti, sem zaželel dvoje. Da bi imeli take gledalce (skupaj z otvoritveno slovesnostjo se jih je v minulih osmih dnevih zbralo na tri- bunah in ob jezeru več kot 40.000) in enako srečo z vremenom," je zadovo- ljen opravil predsednik OK Bleda 2011 še zadnjo protokolarno obveznost. In potem je zastor nad po številu tekmo- valcev največjim športnim dogodkom v samostojni Sloveniji doslej padel. Vsi Blejci še ne vedo, kaj jim je in še bo to prvenstvo, ki je močno od- mevalo v svetovnih športnih krogih, prineslo. Ne le večjo prepoznavnost, tudi veslači se bodo radi sem vrača- li, ob čudovitih slikah izjemne pri- reditve na Blejskem jezeru bo sem prihajalo še več turistov. "Bled ima s to infrastrukturo zagotovljene pogoje za razvoj veslanja za naslednjih dvaj- set let," je bil zadovoljen Tomo Levov- nik, bivši predsednik Veslaške zveze Slovenije, ki so ji dodelili organizaci- jo svetovnega prvenstva na kongre- su v Munchnu pred štirimi leti, torej v njegovem mandatu. Pa kot zna, v isti sapi dodal, da se čudi, da ga material- no niso podprli prav tisti, ki bodo od tega imeli največ. Pogled na sponzor- je mu daje prav. Med njimi ni Save ne nobenega drugega turističnega podje- tja. Svetovno prvenstvo so podprle le firme, ki so pretežno v državni lasti. Tudi občina Bled, ki se je sicer hvali- la, da je primaknila pol milijona evrov, naj ne bi dala denarja, ampak naj bi se v takem znesku odpovedala dedeveju. Pa je kljub vsemu vse teklo gladko, na vrhunski ravni. Če so organizatorji tekmo prepri- čljivo dobili, jo je večina slovenskih veslačev izgubila. Zgolj en veliki finale in niti enega B-finala v olimpijskih čolnih je najslabši izplen slovenske re- prezentance na svetovnih prvenstvih v dvajsetih letih. Ko smo že lani misli- li, da slabše, kot je bilo na Novi Zelan- diji, na Bledu ne more biti, se je doma zgodilo prav to. Peto mesto Špika in Čopa je bil kot panonski osamelec sredi jezera. Pri drugih uvrstitvah v di- sciplinah, kjer se merijo moči pod sim- boli petih krogov, ni vredno izgubljati besed. Vse so bile izpod renomeja slo- venskega veslanja. Ki se je gradil dolgo, toda po Bledu se še bolj maje. Po tem, kar se je dogajalo z dvoj- nim četvercem, gre soditi, da niso bili v najboljši formi ne le veslači, ampak tudi stroka. Ta ni znala oceniti za predtekmovanje in repasaž, kakšne nastavitve fantom najbolj ustreza- jo. Zato so bili v predtekmovanju in v repasažu štiri, pet sekund počasnej- ši kot ob zmagi za uvrstitev v C in v sklepni vožnji. Čeprav jim je obakrat pihal bočni veter. Kdo ve, morda bi bili ob optimalnih nastavitvah čolna še druga slovenska posadka uvrščena v London. Bled je pokazal, da sta Iztok, na pragu štiridesetih, in Luka, že krepko čez trideseta, v slovenski reprezen- tanci še vedno razred zase. Kar je skrb zbujajoče, enako kot mizerni dosežki. Stroka mora pričeti resno razmišljati, kako naprej. KOMENTIRAMO Juha brez soli VLADO PAVEO Čakaš 22 let. Da dočakaš polom! Obrabljene fraze v stilu, da slovenskemu veslanju minule dneve svetovnega prvenstva sreča pač ni bila mila, ob izjemno bledih predstavah večine slovenskih čolnov ne vzdržijo. Minuli dogodki na Blejskem jezeru so do konca razgalili bolj ali manj znano. Naše veslanje zadnja leta ne le stagnira, ampak nazaduje. Sklepni boji v C, D in E finalih so daleč izpod ravni dežele, ki se prav v veslanju ponaša z največji- mi športnimi dosežki. Drugo leto zapored je ostalo naše veslanje na najpomembnejšem tekmova- nju sezone praznih rok. Če smo lanski neuspeh v Novi Zelandiji, kjer je bil Luka Špik s šestim mestom v enojcu edina svetla točka, nekako preboleli, kajti Iztok Čop si je vzel tekmovalno sezono premora, smo v dnevih blejskega svetovnega prvenstva doma doživeli trd in boleč pristanek v realnost. Tam, kjer so v minulih desetletjih zrasle sijajne generacije, ki so nam jih zavidali v veslaško mnogo bolj razvitih in večjih državah. Nepričakovano? Kakor za koga. Veslanje ni ekipni šport, kjer lahko domač teren s pomočjo bučne publike odločilno pomaga do uspeha. Tudi bližnjic, ki bi hitro vodile proti vrhu, ni. Naše veslanje je že leta v padajoči krivulji. Tudi če bi Iztok in Luka osvojila kolajno, ki sta si jo tako želela, to tega dejstva ne bi spremenilo. Kolikor nam je z njima skupaj žal, da jima ni uspel veliki met doma - to bi bila zanju krona izjemne kariere - bo, upajmo, to vzvod za resen premislek. Ne o njunem petem mestu, novem spoštlji- vem dosežku, ampak o tem, kam gre naše elitno veslanje, ki je poželo v zadnjih dveh desetletjih toliko velikih uspehov kot nikjer v primerljivo velikih veslaško razvitih državah. Zadnja leta pa tudi takšen osip, ki ga relativno majhna reprezentanca z majhnim naborom vrhunskih veslačev ne more nadomestiti čez noč. In ko ima še hudič mlade (bolezni in poškodbe), se tehtnica prevesi na neželeno stran. Zgolj eno veliko finale na domačem športnem spektaklu je bilo v celo- tnem, sicer organizacijsko izjemno uspešnem projektu, kot juha brez soli. Le ena zagotovljena olimpijska vozovnica mora stroki dati misliti. Predvsem o tem, ali ni morda naša, nekoč tako sloveča slovenska šola veslanja, malce za časom. Ali se ne bi bilo modro vendarle malce ozreti naokrog. Blejsko svetovno prvenstvo, ki je Malo in Veliko Zako končno oblikovalo v sodoben veslaški center, bi moralo prinesti veslanju nov zagon. Greh bo, če ne bo tako. Cobu kraljevska etapa in skupno vodstvo Španski kolesar Juan Jose Cobo je junak 15., kraljevske etape kolesarske dirke po Španiji. Kolesar Geoxa je imel največ moči na zaključnem vzponu na Angli- ru, Nizozemca Woulta Poelsa, Rusa Denisa Menčova in Britanca Christopherja Frooma je premagal za 48 sekund in tudi prevzel skupno vodstvo. Doslej vodilni Britanec Bradley Wiggins je v včerajšnji etapi namreč na petem mestu zaostal več kot minuto. V skupnem seštevku ima Cobo zdaj 20 sekund prednosti pred Froomom, Wiggins zaostaja 46 sekund. Edini sloven- ski predstavnik Jani Brajkovič ni imel moči, da bi se v najkrajši, a najtežji etapi enakovredno kosal z najboljšimi. Zaostal je devet minut in 40 sekund ter zase- del 51. mesto. V skupnem seštevku je z zaostankom 14 minut in 24 sekund na 22. mestu. (sta) I I Bomo. Le denar naj da! 11 Selektor slovenske veslaške reprezentance Miloš Janša po končanem svetovnem prvenstvu VLADO PAVEO Njegova strokovnost je o d l o č i l no vpeta v vseh 21 kolajn - od tega eno olimpijsko in štiri zlata s svetovnih pr- venstev - kolikor so jih slovenski ve- slači osvojili od OI v Seulu leta 1988. Brez njega in Stanka Slivnika te sijajne ogrlice uspehov ne bi bilo. Miloš Janša praznuje danes 61 let. Trener in se- lektor je več kot dve desetletji. Zaradi veslanja je Blejčan zadnja leta opustil tudi donosen odvetniški poklic. Spomladi ste dejal, da bo za vas na Bledu svetovno prvenstvo povsem enako kot vsa ostala. Še vedno mi- slite tako? "V tekmovalnem smislu gotovo, le da je doma več navijačev, več pozornosti. Pa pričakovanja so višja." Piko na i mu vendarle dajejo dosežki domače reprezentance. "Mi tekmujemo zase, organizator zase. Nismo za dodatek organizatorjem, kvečjemu so to oni za nas." Na zadnjih dveh svetovnih prven- stvih smo brez kolajne. Nazaduje- mo? "V primerjavi s predlani smo naza- dovali, v primerjavi z lani napre- dovali. Naši rezultati zadnjih dveh let so na nižjem nivoju kot prej. Na Bledu ciljev nismo dosegli. Postavi- li smo jih na zgornjo mejo. Najbliž- je uresničitvi sta bila Iztok in Luka. Celo sezono in prvenstvo sta tekmo- vala dobro, v finalu sta plačala davek utrujenosti." Uvrstitev nekaterih v C, D, E finala nismo vajeni. "Zato jih hočemo čim prej zapustiti. Računam, da bodo mlajši malce hitre- je napredovali. Moramo narediti resne premike, da pride del reprezentance v drugi razred, da se čim bolj približajo dvojnemu dvojcu." Cvet in Malešič, lani stabilna in uspe- šna, pravita, da testi kažejo napre- dek, rezultati drugače. " L a h k e mu d v o j n e mu d v o j cu na tekmah ni šlo, kot je kazalo pozimi. Dejansko sta naredila korak nazaj. Sta največji problem. Dvojni četverec se razvija. Jurše je plačal davek bolezni, s Hrvatom sem zadovoljen. Načrtova- no je dosegel. Toda na tem ne sme ob- stati. Vsi mlajši morajo napredovati. Upam, da imajo takšen cilj. Na Bledu niso mogli narediti veliko, to prven- stvo je bilo močnejše kot lani v Novi Zelandiji. Pa vendar je bil izkoristek preskromen." V katerih čolnih b o mo prihodnje leto skušali poleg dvojnega dvojca priti v London? "V dvojnem četvercu zagotovo. V lahkem dvojnem dvojcu, mogoče tudi v skifu in v kakšnem 'rimen' čolnu." Bodo sestave posadk znane prej, kvalifikacije bodo v drugi polovici junija. "Če bo možno. Delo bo lažje, saj so obrisi za nekatere čolne že znani. Glede dvojnega dvojca velike dileme okrog nastopa v Londonu ni. Krog kandidatov za dvojni četverec bodo tvorili ti, ki zdaj veslajo v njem, in še kdo. Če bomo delali enoročno posad- ko, vemo, kaj n am manjka, v kaj se bomo usmerili. Že pozimi bo znano, kdo lahko kandidira za katero posad- ko." P r e d s e d n ik zveze Denis Žvegelj pravi, da mora reprezentančno ve- slanje storiti razvojni korak, se lotiti dela bolj interdisciplinarno. Se stri- njate? "Če bi vedel, kaj s tem misli." Z večjo pomočjo in s sodelovanjem strokovnjakov za biomehaniko, me- dicino, prehrano ... "Da, samo denar naj da! Bomo, denar naj priskrbi. Nimam nič proti." Miloš Janša: "Na Bledu ciljev nismo dosegli." (Tit Košir)