URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

Svetozar Borojevic med slavo in ponižanjem M I R O S I M Č IČ AVGUST DEMŠAR Tanek led 15 Do okoli druge ure zjutraj sta bila kriminalista s strani sogovor- nikov posvečena v več internih zadev učiteljskega kolektiva. Da so njihove ženske tukaj zgoraj bolj sproščene in da so v bistvu kar fajn, da še tako dober seminar o komunikaciji določenim osebkom v kolektivu ne more pomagati in podobno. Precej je kriminalisto- ma ostalo nerazumljivega, recimo izjava: tako kot lani v Poreču, ko si ponovil tisto, se spomniš, ali pa: Joža ne more iz svoje kože, samo pomisli, kako se je postavila proti tebi zadnjič na konferenci. Med vsem tem sta kriminalista morda slišala tudi kaj, kar jima bo pozneje prišlo prav pri kriminalistični preiskavi, v glavnem pa sta izvedela, da sta bili ravnateljica šole, dvainštiridesetletna Sanja Klemenčič, in pedagoginja, petdesetletna Magda Pintar, edini, ki sta se vsak večer vozili v dolino. Vsi ostali so spali v Brezi. In okoli desetih zvečer, takrat sta se ponavadi odpravili, je bil ravnateljičin rdeči avtomobil edini, ki je vozil tam okrog. Psihologinja, devetin- tridesetletna Nevenka Primožič, se je nocoj izjemoma odločila za pot domov. Šele nekaj minut pred odhodom je naznanila, da mora nujno domov, in prosila kolegici, naj jo vzameta s seboj. 5 Umor Petek, enaintridesetega marca, je bil na kriminalističnem od- delku policijske postaje ob parku poseben dan. Oziroma bolje, poseben dan se je obetal v pisarni višjega kriminalističnega in- špektorja Martina Vrenka in njegovega mladega kolega, krimina- lista ena, Marka Breznika. Ne glede na dejstvo, da je bil zadnji dan v tednu in zadnji dan v mesecu, se je prav danes iztekel porodni dopust višje kriminalistke Ivane Premk. Pričakovali so jo okrog desete ure dopoldan. Najprej se mora javiti načelnici, potem bo kar začela. Baje je bilo določeno, da bo delala v timu z Martinom Vrenkom in Markom Breznikom. Ob osmih zjutraj je Marko Breznik sedel v pisarni in razmi- šljal. Zanimalo ga je, kako bo delati z žensko oziroma kako se bo ujel v timu treh. V slabem letu pripravništva in treh mesecih služ- bovanja kot kriminalist je delal v paru z Martinom Vrenkom, ki je bil nekaj posebnega. Na delo z njim se je bilo treba navaditi. In Marko Breznik se je navadil. Delo zunaj tandema z Vrenkom si je težko zamislil. Občutek je imel, da sta se zelo dobro ujela. Rešila sta nekaj zapletenih primerov. Markov prispevek pri tem, to mu priznavajo vsi, tudi višji kriminalistični inšpektor, ni bil zanemar- ljiv. In čeprav tisto okrog poročne priče ostaja nedorečeno, je vsaj povabilo na poroko, Marko in Anica računata, da bi se lahko zgo- dila v začetku poletja, Vrenko že sprejel. Čeprav, če malo pomisli, poroko bi bilo najbolje imeti tik pred dopustom, da bi lahko takoj odšla na medene tedne ... tista ponudba za Tunizijo ... sicer pa je odvisno od zasedenosti cerkve ... Malo pred pol deveto je na mizi višjega kriminalističnega in- špektorja Martina Vrenka zazvonil telefon. Ker je bil to čas, ko je ta po navadi v bifeju pil jutranjo kavo in bral časopis, se je ogla- sil Marko Breznik. Najprej je potreboval trenutek ali dva, da se je izvil iz svojih misli. Ravnokar je razmišljal, kako bo ime njego- vemu prvemu sinu. Kolebal je med svetopisemskima Tomažem in Matejem. "Aaaa ... kriminalist ena Breznik. Dobro jutro. Prosim?" Bil je Tone Lesjak, vodja forenzičnega laboratorija, sodelavec in prijatelj višjega kriminalističnega inšpektorja. Da se je oglasil Breznik, ga ni presenetilo. Po Vrenku ni niti vprašal. "Marko, dobro jutro." "Dobro jutro. Prosim?" "Tako je na stvari. Ne morem čakati na Martina, da spije tisto svojo kavo. Za ves dan odhajam ven, zato kličem že zdaj. Je pa po- membno, in mislim, da vaju bo zanimalo. Naši pridni fantje so na- vsezgodaj pogledali tisti vaš led, ki se je naredil ponoči." "Da ...?" 28 V vseh večjih mestih v dvojni monarhiji je prihajalo po uboju prestolonaslednika v Sarajevu do m n o ž i č n ih demostracij v podporo vojni. Vsi, vključujoč tudi generalštabe, so pričako- vali kratko silovito vojno s ši- rokimi manevri, z obkolitvami sovražnikovih armad, skratka spopad v stilu Napoleonovih vojn. Po uboju nadvojvode Franca Ferdinanda je v celem cesarstvu prišlo do silovite javne kampa- nje proti Srbom. O Borojevicu so julija 1914 vztrajno krožile govorice, da je izginil nezna- no kam in da so ga aretirali kot Srba ter da je obtožen veleizda- je. Govorice o Borojevicu so se polegle šele po uspešni bitki pri Komarowu, ko se je izkazal kot odločen poveljnik in je ne- dvoumno dokazal lojalnost av- stro-ogrski vojski. Da je v teh vztrajnih govoricah o njegovi aretaciji bilo nekaj resnice, se je videlo pozneje, ko je Borojevic svojemu madžarskemu prijate- lju, državnemu podtajniku pl. Bolgarju, pisal: "Vidiš, najprej te valjajo po blatu, pozneje pa ti pojejo Hozano." Borojevic je pri- jatelju tudi dejal, da ga te spre- membe razpoloženja javnosti niti malo ne ganejo. Sam je kot poklicni vojak dobro vedel, kaj je njegova dolžnost. To je vedno rad javno poudarjal. "Kako čudna so pota usode," je pozneje pisal pl. Bolgarju. "Moža, ki so ga vlačili po ulicah kot veleizdajalca, so poklicali kot rešitelja in ga proslavljali! Mene vse to pušča hladnega in komaj čakam trenutek, da bom kakor svoje čase Cincinat lahko sam sadil svoje zelje!" Usodna cepitev sil Svetozarja Borojevica, ki je leta 1914 imel čin pehotnega ge- nerala, je začetek vojne zalo- til v garnizonu Kaschau, danes Košice. Že leta 1913, ko je postal pehotni general, so ga imeno- vali za poveljnika VI. korpu- sa 4. armade, ki ji je poveljeval Knjiga Mira Simčiča je izšla pri založbi Intelektualne storitve v Kopru. Naročila tel. 04067 16 97, e pošta katarinasim- cic@gmail.com . Ob intervjuju z Levom Kreftom v Sobotni prilogi general von Auffenberg, in kaj kmalu so njegov armadni korpus poslali v Galicijo, kjer so pričakovali skorajšnje spopade z ruskimi silami. Njegov korpus je bil takoj pripravljen za boj v tako imenovani poletni bitki na vzhodni fronti. Čeprav je Co- nradu von Hotzen­dorfu bilo jasno, da so Rusi najbolj n e v a r en s o v r a ž n ik d v o j ne monar­hije, se je vseeno odločil za napad na Srbijo, kljub svarilom in drugačnim nasve- tom nemškega zaveznika. Izvedbo n a č r ta B (napad na Srbijo) je cesar Franc Jožef I. odobril 25. julija, tri dni po- zneje pa so Srbiji napovedali vojno in pričeli s prvimi sovra- žnostmi. Proti Srbiji so name- nili polovico mobiliziranih sil, na vzhodni fronti pa so povelj- niki dobili ukaz, naj ne izziva- jo Rusov. Še vedno so verjeli, da se Rusija ne bo odločila za vojaški spopad zaradi napada dvojne monarhije na Srbijo. Že pred začetkom spopadov s Srbi je Avstro-Ogrska mobilizirala 1,1 milijona vojakov. Dva dni po začetku spopadov je v Rusiji prišlo do splošne mobilizacije, zatem je tudi Nemčija razglasi- la splošno mobilizacijo. Velike vojne svetovnih razsežnosti ni bilo več mogoče ustaviti. Vstop Rusije v vojno je Co- nrada von Htzendorfa prisi- lil, da je nemudoma spremenil vojne načrte. Napad proti Srbiji naj bi omejili samo na počasne in omejene napade Minimal- ne grupe Balkan, ki bi vsebo- vala le tri korpuse. Skupini A in B s trinajstimi korpusi pa naj bi udarili proti Rusiji. Toda ker se je Conradu von Hotzen- dorfu mudilo poraziti Srbijo, je pet korpusov bilo že zelo kmalu globoko na jugu države. Generalštab je želel preu- smeriti teh pet korpusov proti ruski fronti, toda poveljnik železniškega urada je to od- svetoval. Poskus ustavitve in p r e u s m e r j a n ja skupine B bi povzročil strahotno zmedo v železniškem prometu. Računa- li so, da bodo ti korpusi vseeno p r a v o č a s no prišli na r u s ko fronto, ko bo prišlo do prvega večjega spopada z Rusijo. Toda vseeno je prišlo do velikanske zmede v železniškem prome- tu in enote grupe B so kapljale na rusko fronto tudi z večte- Vojna, so spoznali, bo dolga in izčrpavajoča densko zamudo. Vlakov je bilo premalo, logistika je šepala, okrepitve z juga so zamudile prvi ruski udar, za vedno je bil izgubljen dragoceni čas. Dokaj počasna mobilizacija na začet- ku vojne, kakor tudi dejstvo, da Conrad von Hotzendorf v svojem štabu ni imel talentira- nih častnikov za logistiko, kot so jih na primer imeli Nemci, to je usodno prispevalo k porazu dvojne monarhije in tu je odgo- vornost Conrada von Htzendor- fa odločilna. Tudi v r h o v ni p o v e l j n i ki dvojne monarhije so se poka- zali precej nezrele in nedora- sle resnim razmeram velike vojne, pri tem pa je šlo pred- vsem za njihov osebni prestiž, saj so želeli izkoristiti svojih ži- vljenjskih pet minut in se vpi- sati v zgodovino kot zmagoviti vojskovodje. Prišlo je do odpr- tega rivalstva med generalom Oskarjem Piotorekom, ki je po- veljeval na fronti proti Srbiji, in Conradom von Hotzendor- fom, načelnikom generalštaba vojske dvojne monarhije. Srbija je bila Piotorekovo bojno tori- šče in želel je, da čim več voja- kov ostane na fronti proti Srbiji ter da jo čimprej porazi. Tudi ko je general Piotorek izvedel, da Conrad nujno potrebuje okre- pitve proti Rusom v Galiciji, svojih enot ni hotel prepustiti Conradu. Piotorekov cilj je bil poraziti Srbijo za vsako ceno. Bil je izjemno vpliven, komu- niciral je neposredno s cesarsko pisarno in se je zlahka izogibal Conradovim ukazom, čeprav mu je bil ta neposredno nadre- jen, da bi mu na koncu le milo- stno prepustil en korpus. Ta cepitev avstro-ogrskih sil se je dvojni monarhiji kmalu in hudo maščevala v usodnih po- razih na začetku vojne istoča- sno z Rusijo in Srbijo. Conrad pa je že v svojih teoretičnih delih, isto je menil tudi v praksi, vse s t a v il na o d l o č i l no z m a go svojih čet že na samem začetku vojne. Od porazov v prvih me- secih vojne si dvojna monarhija ni nikoli več opomogla, v tem času je izgubila jedro vojske, ki ga ne bilo mogoče nadomesti- ti v kratkem času. Tistega, kar je bilo zamujeno v usposablja- nju in opremljanju avstro-ogr- ske vojske v zadnjih desetletjih, ni bilo mogoče nadomestiti v vojnem času kar čez noč. Tudi industrija ni bila pri- p r a v l j e na n a d o l g o t r a j no vojskovanje in na kronično po- manjkanje surovin takoj po za- četku vojne ter na trdovratno pomorsko blokado nasprotne strani. Conrad von Hotzendorf je podcenjeval tako Ruse kot Srbe, pretirano se je zanašal na zaveznike Nemce ter računal na njihovo odločno pomoč. Nemci so na začetku vojne skoraj 90 odstotkov svojih efektiv vrgli na zahodno fronto. Od njihove pomoči Conrad ni imel veliko koristi, saj so Nemci na vzho- dno fronto poslali šibke sile, in še to predvsem drugorazre- dne rezerviste. Avstro-ogrska stran se je tako nepričakovano na začetku silovitih spopadov s podjetnimi ruskimi armada- mi lahko zanesla predvsem na lastne sile. Po osebnih zagotovilih von Moltkeja naj bi s Francozi opra- vili v šestih tednih, v tem času pa Rusi zaradi počasne mobi- lizacije naj še ne bi bili pripra- vljeni na vojno, so računali v n e m š k em vrhovnem povelj- stvu. Helmut von Moltke, na- čelnik nemškega generalštaba, ter Conrad von Hotzendorf sta se tik pred začetkom vojne do- govorila, naj bi vojska dvojne monarhije zdržala 40 dni na- padov ruske vojske. V izjemno težkih razmerah in ob velikih izgubah so zdržali kar 43 dni. Ne bi mogli reči, da se Conrad ni držal svojega dogovora z Nemci. Zadeve pa so se zasukale povsem drugače, kot so načr- tovali v štabih centralnih sil. Avstro-ogrska stran je dožive- la v dveh mesecih spopadov na ruski fronti poraz, od katerega si ne bodo več nikoli opomogli. Izgubili so pol milijona vojakov in tretjino častnikov. Roman je izšel pri založbi Sanje. Kakorkoli že, nikoli ne moremo Pisma bralcev Vonj revolucije oretičnega zgodovinskega gradiva je morala revolucija kot taka neogibno priti na slab glas. Toda bral sem tudi dela, ki so poj- movanje revolucije močno spreme- nila. Številne dosedanje "revolucije" naj bi to sploh ne bile že zavoljo tega, ker se v njih ni udejanjila nova kako- vost družbenosti oziroma višja raven medčloveških in družbenih odno- sov. Tako naj bi državljanske vojne, državni uradi in različnih nasilni oblastniški prevrati sploh ne bili nika- kršne revolucije. Po drugi strani pa so povsem mirne, nenasilne, dolgotraj- ne civilizacijske, socialnoekonomske in politične spremembe, ki pomeni- jo bistven napredek neke družbene skupnosti, gotovo pristne revolucije v historičnem in sociološkem pomenu te besede. Že Marx je bil prepričan, da se bo brezrazredna komunistična družba uveljavila z ekonomskim in splošnim kulturnim razcvetom najra- zvitejših družb. Nasilje, teror je zahte- vala predvsem Leninova revolucijska teorija, ki je računala z "lomljenjem najšibkejših členov imperialistične verige". Od humanističnih socialistov in marksistov, kot sta bila npr. Erich Fromm in Milan Kangrga, pa do li- beralnih mislecev, kot je bil npr. Jose Ortega y Gasset, gre za pojmovanja revolucij kot progresivnih nenasilnih družbenih procesov. Tako je Kangrga v enem od svojih zadnjih tekstov (o tem, da "bo komunizem šele prišel") izrazil upanje, da n am bo - tu na Za- hodnem Balkanu - pomagal iz sedanje obupne kapitalistične razvojne bloka- de "evropski duh", torej civilizacijski duh progresivnih, revolucionarnih sil Evrope. Če bi se to optimistično uto- pično pričakovanje filozofa uresniči- lo, bi se izkazala naša pridružitev EU kot pravilna, smiselna. Ko so v soboto, 27. avgusta, rekla- mirali Večer s stavkom iz intervjuja Leva Krefta "Revolucija mi ne diši, sem za reformo kapitalizma", sem se nekoliko začudil ... Čez kaki dve uri sem intervju že pozorno bral in ugotavljal, da lahko z njim v najve- čji meri soglašam. Kreft je le upora- bil besedo, ki je v splošni rabi, vendar lahko zavaja. O revoluciji kaže poglo- bljeno razmišljati. Spomnil sem se, na primer, nekega svojega članka iz leta 1981, ko smo v Naših razgledih raz- pravljali o problematiki stalinizma. Bistvo moje razlage tega fenomena je bilo tedaj v naslednjem: notranje deformacije, momente kontrarevo- lucije v samem procesu socialistič- ne revolucije lahko opredelimo kot stalinizem; skratka - poteka revolu- cija, rezultati pa so navsezadnje kon- trarevolucijski ... Družbeni procesi so kajpada pogosto kompleksni in pro- tislovni. Še zlasti pa to velja za re- volucijske procese, ki so v različnih obdobjih, kontekstih in okoliščinah zelo različni, nepredvidljivi. Gotovo bodo tudi v prihodnje na določen način potekali najrazličnejši procesi osamosvajanja in osvobajanja izkoriščanih in zlorabljanih delovnih ljudi. Navsezadnje "ne diši revoluci- ja" predvsem tistim ljudem in druž- benim skupinam, za katere to lahko p o m e ni izgubo n j i h o v ih ugodnih družbenoekonomskih pozicij, privi- legijev, oblasti ... Celota tega intervju- ja pa dokazuje, da profesor Kreft ne misli tako kot izkoriščevalci, temveč prav diametralno nasprotno ... Tudi si ni mogoče predstavljati, kako v so- dobnih razmerah reformirati kapi- talizem, da ne bi več deformiral in obremenjeval odnosov med ljudmi pa tudi odnosov med človeštvom in naravo, saj za svoje funkcioniranje zahteva nenehno akumulacijo. Še po- sebno si tega ni mogoče zamisliti v dandanašnji finančnošpekulantski fazi kapitalizma, ki nenehno nevar- no destabilizira medosebne, medsku- pinske, mednarodne in meddržavne - skratka vse odnose. opustiti misli o nujnosti tudi revo- lucionarnih sprememb družbenih razmer, kar naj bi pomenilo predvsem njihovo humaniziranje. Prav tako ne smemo zanemarjati neprizanesljive, vendar konstruktivne kritike vseh aspektov politike in funkcioniranja kapitalizma. V intervjuju s profesor- j e m Kreftom so številna natančna kritična opažanja o delovanju celo- tne slovenske strankarske mašinerije, tudi tiste, ki ji pripada sam. Opozar- ja na bržkone največjo, ključno sla- bost slovenske (in ne samo slovenske) družbenoekonomske realnosti - de- fektno lastninjenje, ki je pripeljalo do tega, da "smo uničili podjetja, hkrati pa dobili slabe lastnike". Naj bo tako ali drugače, da bi se le uveljavila pri nas odločna socialnopolitična volja za učinkovito reformiranje družbe pa tudi za bistvene revolucionarne ukrepe v domenah, kjer smo brezu- pno obtičali. Tu obstaja predvsem težaven prak- tičnoteoretični problem, problem oblastništva. Kako doseči, da bi vse tri komponente oblasti, zakonodaj- na, sodna in izvršna, bile bolj poveza- ne z interesi delovnega človeka, da bi torej bile ljudska oblast - demokracija. Vlado Sruk, Maribor O problematiki revolucij razmišljam na različne načine že več kot šest de- setletij, pa mi še nikoli ni prišlo na misel, da ima lahko ta družbenozgo- dovinska oziroma kulturnopolitična zadevščina tudi takšen ali drugačen vonj. Pred mnogimi leti sem bil pod vplivom določene ideologije, šole in literature prepričan, da mora v revo- lucijah nujno teči kri, mnogo krvi. In če bi m e tedaj kdo vprašal, po čem zaudarja revolucijsko dogaja- nje, bi najbrž najprej pomislil na kri in umiranje. Bral sem o francoski re- voluciji, v kateri je zaslovela naprava - giljotina, imenovana po zdravniku J. Guillotinu, ki je bil prepričan, da je tovrstna usmrtitev najbolj humana ... Na prelomu šestdesetih in sedem- desetih let prejšnjega stoletja so izšle tudi pri nas štiri zajetne knjige itali- janskih avtorjev - Zgodovina revolu- cij XX. stoletja. V opisanih nasilnih dogajanjih je izgubilo življenje več deset m i l i j o n ov ljudi. Na temelju tega in drugega izkustvenega ter te-