URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

(Ne)diplomatski striptiz z Wikileaksom Kaj še skrivajo ameriške depeše? Janša: Volitve s mo izgubili zaradi prekomernega trošenja med predsedovanjem EU. Žbogar: S em proameriški. Kučan: Pahorjev fokus na težo, dieto in izgled. Turkova posvetovanja o Iraku MATIJA STEPISNIK UROŠ ESIH Zadnja pošiljka ameriških depeš, ki jih je Wikileaks po odločitvi Juliana Assangea objavil neselektivno, brez redakcijskih posegov in novinarske obdelave, zaradi česar se zgražajo tudi prvotni medijski partnerji Gu- ardian, Spiegel, NY Times, El Pais in Le Monde, močno odmeva. Assange naj bi tako brezkompromisno ogro- zil varnost mnogih ljudi, ki v depe- šah nastopajo tudi kot viri zaupnih informacij. Obenem pa zaradi njih zardevajo številni politični liderji ali pa so jih dokumenti, v katerih jih povzemajo, interpretirajo ali celo opi- sujejo ameriški diplomati, spravili v sila neugoden položaj. V tem smislu depeše, ki jih je Wikileaks spustil v prosti obtok, podirajo nekatere kulise političnih in diplomatskih procesov oziroma odstirajo pogled v tkivo do- gajanj v ozadju, predvsem pa kažejo ameriško prizmo (v)pogleda v dogod- ke in pojave po posameznih državah, kakor so jih analizirali ameriški di- plomati. Tako smo že pisali, da je Washing- ton tudi prek ambasade zelo detajlno poznal dogajanja okoli arbitražnega sporazuma, ki sta ga sklenila uradna Zagreb in Ljubljana. Iz depeš je raz- brati zelo i n t e n z i v no vključenost ZDA v dogajanja, k čemur jih je pozi- val tudi premier Borut Pahor. Ame- riška depeša iz Zagreba (spisana 9. decembra 2009), ki jo je podpisal ve- leposlanik Robert A. Bradtke, piše o nejevoljnem francoskem odzivu na slovensko zavrnitev njihovega predloga glede odblokiranja hrva- ških pristopnih pogajanj za vstop v EU. Ameriški diplomat poroča, da je sicer umirjen francoski veleposlanik ocenil, da je Pahor povsem neizkušen in "ne razume, kaj dela", Žbogar pa je "še hujši". Da je P a h o r j e va vlada poizku- šala r e l a t i v no s a m o s t o j no peljati vprašanje reševanja mejnega spora s Hrvaško, pa dokazuje tudi dunajska depeša, poslana 28. avgusta 2009, kjer lahko preberemo, da je Pahor zavrnil ponudbo avstrijskega kanclerja Wer- nerja Faymanna, ki se je Pahorju na obisku v Sloveniji ponudil kot posre- dnik v mejnem sporu. Prek depeš se jasno vidijo tudi ne- katera slovenska zunanjepolitična po- zicioniranja do strateških globalnih vprašanj, predvsem do Iraka, Afgani- stana in priznanja Kosova. Najbolj je s svojo odkritostjo presenetil zdajšnji zunanji minister Samuel Žbogar, ki je nekdanjemu veleposlaniku Yousi- fu B. Ghafariju celo odkrito povedal, kakor izhaja iz depeše iz 5. decembra 2008, da je "proameriški". Veleposla- nik pa oceni, da je Žbogar tako "z be- sedami kot z govorico telesa jasno pokazal, da želi Slovenija poglobiti odnose z ZDA". Na twitterju je o tem Žbogar na izziv n o v i n a r ja Pop TV kratko odvrnil, da so važna dejanja in ne besede. Servilen odnos do ZDA kaže tudi depeša, napisana 13. februarja 2008, ko je svetovalec Danila Turka Dušan Snoj ameriško ambasado obvestil o srečanju predsednikovega urada s po- sebnim svetovalcem iranskega pred- sednika Mojtabo S a m a r e h o m, ki jim je izročil tudi dopis iz Teherana. Preden so nanj odgovorili, so se po- svetovali z namestnico ameriškega veleposlanika Maryruth Coleman. Ta je Snoju predlagala, naj vključijo po- trebo po izpolnjevanju zahtev Var- nostnega sveta OZN in mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Snoj se je strinjal, da bodo to storili. Poudaril je še, da je bil sestanek s Samarehom usklajen s premierom in zunanjim ministrom. A Američanom so zani- kali, da bi sodelovali pri ureditvi sre- čanja. Urad predsednika teh navedb ni komentiral. Janša: "Volitve izgubili zaradi predsedovanja EU" Posebej zanimivo je, kako slovenski politiki ameriškim diplomatom govo- rijo drug o drugem, predvsem pa tudi tisto, česar javnosti sicer v nobenem primeru ne bi povedali. Po prebiranju depeš med ameriškimi veleposlaniki in slovenskimi politiki nastane vtis, da prvi za druge igrajo vlogo neka- kšnih duhovnikov za spoved. Tako Milan Kučan po besedah Thomasa Robertsona (depeša 5. februar 2007) ni zamudil priložnosti, da ne bi po- novno povedal, da po njegovem "Pa- horja bolj zanima njegova teža, dieta in izgled" kot pa resne politične teme. Kučan je tedaj govoril tudi, da se še ne ve, ali bo za predsednika še kandi- diral Janez Drnovšek, ki kljub zasuku v spiritualnost svojega političnega bistva ni spremenil, kot kandidat- ko, ki bi jo sam rad videl v igri, pa je omenil Spomenko Hribar. Janez Janša, nekdanji premier, je 24. oktobra 2008, torej že po porazu na volitvah, veleposlaniku Ghafari- ju dejal, da nima nobenih signalov, da bi leva vlada spreminjala politi- ko do Iraka. In na tistem pogovoru je Janša ocenil tudi, da je volitve iz- gubil zaradi prekomernega trošenja med predsedovanjem EU. Sicer so v SDS govorili, da so na volitvah padli zaradi režiranega "velikega poka" s Finske, torej zaradi afere Patria. Janša je tam priznal tudi strah pred veliko finančno krizo, ki prihaja. In da je njegova vlada osredotočena na njo, je rekel. Gospodarski minister Andrej Vizjak je za slovenske medije pred vo- litvami sicer govoril, da krize ni. SDS se na objavo depeš, ki vključujejo tudi njih, konec tedna ni odzivala. S pomočjo depeš lahko celo izri- šemo posamezne relacije med politič- nimi liderji in pridemo do detajlov, ki so v javnost sicer kdaj odtekali prek neformalnih kanalov. V mnogih pri- m e r ih le potrjujejo informacije in zgodbe, za katere je javnost sicer izve- dela prek neuradnih virov. Tako je zu- nanji minister Dimitrij Rupel, kakor smo poročali v soboto, namestnici ameriškega veleposlanika Maryruth Coleman priznal, da je Janševa vlada prek dveh podjetij v nadzornem svetu na vrh Dela instalirala njim naklonje- nega odgovornega urednika in šefa uprave. V SDS so sicer ves čas ostro zanikali, da bi sodelovali pri ustoli- čenju Petra Jančiča in Danila Sliv- nika, ki sta Delo prevzela kmalu po volitvah 2004. Za javnost ta informa- cija seveda ni nova, a prek ameriške depeše prvič izvemo, da jo je potrdil visoki predstavnik SDS, ki sicer vztra- ja, da medije v Sloveniji ves čas kon- trolira levica. Rupel n am na vprašanje o doga- janju v Delu sicer ni odgovoril, je pa komentiral depeše ameriškega ve- leposlaništva v Ljubljani, ki so "bile včasih tudi zabavne in so spravile marsikoga v zadrego". Iz njih se je mogoče po Ruplovo naučiti, "da so bili uslužbenci tega veleposlaništva pogosto površni opazovalci in da so se zanašali na tukajšnje, predvsem 'levičarsko' u s m e r j e ne šepetalce". Rupel meni, da je retorika tranzicijske Nekdanjemu ameriškemu veleposlaniku Yousifu B. Ghafariju je zunanji minister Samuel Žbogar konec leta 2008 pove- dal, da je "proameriški". (Tit Košir) levice zapeljala ameriške diplomate, posebej pa tiste, ki se ne zavedajo slo- venske realnosti. ANDREJ BAJT Iz zlata v pesek. In kam naprej? Anton Stres o novi evangelizaciji po slovensko VANESSA COKL OPČINE NAD TRSTOM (OD NAŠE POROČEVALKE) Premik v dejavno osebno vero, to je/ bo nova evangelizacija po sloven- sko, je zbranim na včerajšnji sklepni dan 46. Drage, tradicionalnega sreča- nja slovenskih katoliških intelektual- cev za zahodno mejo, na Opčinah nad Trstom, sporočil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Slovenijo je umestil v bolj sekularizirane dežele in med nekdanjimi komunističnimi v vrh tega seznama, skupaj z nekdanjo NDR in Češko. Komunizem je poskušal vero marginalizirati, po njem pa se tukajšnji Katoliški cerkvi po nadškofovih bese- dah ni uspelo do konca degetoizirati. In desetletja sistematičnega verskega izobraževanja manjkajo. Degetoizacija je zelo počasna, ker ji nasprotujejo po- litične elite. Zato da je v Sloveniji nova evangelizacija še toliko nujnejša, pravi nadškof. A nikakor ne kot kakšna po- litična konfrontacija Cerkve. Še manj kot katoliška restavracija. Sekulari- zem loči Stres in sekularizacijo kot ti- pičen evropski pojav. Sekularizem je po Stresu ideologija, ki sekularnost povzdiguje v družbeno normo, in iz- razit sekularizem pri nas sekularizaci- jo le še krepi. In to danes, ko verovanje ni več samoumevno. Ker vere ni več med vrednotami, okrog katerih bi ve- ljalo družbeno soglasje. To pa pomeni, da danes lahko preživi samo povsem osebna odločitev za vero. Prihodnost je v vernikih, ki vedo, kaj pomeni biti kritičen kristjan. V prehodu od samo- umevne vernosti k osebni premišljeni veri, ki je osebna odločitev. Smer ne k manj, temveč k več krščanskosti je to. Paradoksno je pri nas, pravi nad- škof, da več ljudi pripada Katoliški cerkvi kot pa jih veruje v Boga. Vse več je duhovne brezbrižnosti, to pa je po Stresu pot v ateizem. Vsi duhovni- ki da tudi ne pritegnejo dovolj v delo za Cerkev in vero, za občestvo, dejav- nih laikov. A kljub težkim časom Stres pravi, da se verujoče jedro krepi, in to je smer v prihodnost. Do pomladi 2012 - dobrih deset let po vsesloven- skem cerkvenem zboru - bo cerkvena prihodnostna vizija črno na belem, je napovedal, v župnijskih pastoralnih načrtih za pet let. Pri denarju smo vsi enaki. Z de- narjem se lahko identificiramo, in to z dobrim, stabilnim denarjem, je nek- danji guverner Banke Slovenije France Arhar v nedeljo popoldne pred open- skim občinstvom začel razmislek v loku od tolarja do evra in današnje krize. 2007. pride (v Slovenijo) evro. Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres in bančnik France Arhar, središčni osebi nedelje, na 46. Dragi. (Igor Napast) Peterle ustanavlja demokrščanski miselni stroj Predsednik prve demokratične vlade, evroposlanec Lojze Peterle, danes v Ljubljani ustanavlja Fokus 2031, demokrščanski miselni stroj, je za Večer povedal včeraj na Opčinah. Slovenska politika je v krizi, pravi Peterle, v krizi so stranke in strančice, Nova Slovenija, da se boji, ali bo prišla znova v parlament, SLS se boji, da ne bi po volitvah ostala zunaj. Zato gre šef po- kojnih krščanskih demokratov, pred dvajsetimi leti najmočnejše politične sile v Sloveniji, v ukrepanje. Za Slovenijo. In za slovensko demokrščansko opcijo. Akcija za Slovenijo rasti je to, pravi. Ali se bo slej ko prej izteklo v novo stranko v slovenskem političnem prostoru, o tem da zdaj ne razmišlja. Kreditna rast je bila takrat pri nas 38-odstotna. In kam je to vse šlo? Na kapitalski trg. Ljudje so izgubili pamet. Jemali so (100-odstotne) kredite in se podajali na delniški trg. Nepremič- ninski trg je rasel. To je bil čas cenene- ga denarja po Arharju. In, na primer, čas noro rastoče delnice NKBM. Vse je tedaj kipelo, a ko se je na veliko jemalo kredite, je ta vlak (navzdol) brzel že z velikansko hitrostjo Zakaj je ta sloven- ska kreditna številka povedna? Ker je bila na Irskem, ko je bila ta dežela ra- stoči zeleni tiger, 60-odstotna. Potem je pa Irska kolapsirala ... Kdaj nastaja- jo slabi krediti, je vprašal. Ne v krizi, pravi nekdanji guverner, temveč v zadnji fazi konjunkture. In so slej ko prej smer v krizo. Kriza pa zlato spre- minja v pesek. Daleč od oči, daleč od srca, s tem je ilustriral previdnost tujih bank pri da- janju kreditov menedžerjem, lastni- kom. In to v Sloveniji, kjer je državnega lastništva še vedno neverjetno veliko. A če bi to pomenilo tudi višjo odgo- vornost, je rekel nekdanji guverner centralne banke, ne bi imeli situaci- je, kakršna je. Država je monopolist. In zdaj poziva zadolžene banke, naj vendar kreditirajo podjetja. Še nikoli po vojni države niso bile zadolžene toliko kot danes, ko je maastrichtska ustava, ta evropski finančni dogovor, kršena zaradi javnega dolga. Za Slove- nijo France Arhar kljub temu ni pesi- mist, ne vidi črnih scenarijev. Če danes kreditov ni, smo se iz vsega skupaj le nekaj naučili, je navrgel. Poštenje po- trebujemo. Jutri v Večeru priloga Bonbon Kakšen bi bil svet brez facebooka? Pariz gre skozi želodec S klobukom v jesen in zimo Prvo leto Srečnega tigra SoM? i mržm n V E Č ER primorske novice