URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

Rekli so Stališča in dejanja Zoran Jankovič, župan Ljubljane, v Nedelu o tem, zakaj se njegovo ime tolikokrat pojavlja kot ime man- datarja: "Iz dveh razlogov. Nedvo- mno je rezultat dela moje ekipe v Ljubljani dober. Poleg tega se ne delam, da sem nekaj vmes. Jasno izražam svoja stališča. In že leta 2008 sem jasno povedal, da sem levo usmerjen. Ljudje hočejo jasna stališča in dejanja. Prejšnji teden sta me soseda iz Tomačevega povabila, da bi prišel postavit mejnik, saj se sama ne moreta dogovoriti že deset let. Ko sem prišel tja, sta mi opisa- la svoje potrebe. Potem sem rekel, naj mi prinesejo kladivo in mejnik, ter ga lastnoročno zabil. Kolegom, ki so bili z mano, sem naročil, naj pošljejo še ljudi za izmero. Takšne zgodbe se ponavljajo. Pred dvema letoma se je nekaj podobnega zgo- dilo na Rakovi jelši, kjer sta bila soseda skregana zaradi dvajsetih centimetrov meje." (dr) Deset let obmejnega sodelovanja Danes mineva deset let od začetka veljave sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in so- delovanju (Sops). Državi sta ga skleni- li, da bi olajšali gospodarsko in drugo sodelovanje ter gibanje obmejnemu prebivalstvu, ki ga je leta 1991 s sa- mostojnostjo obeh držav prvič v dol- goletni skupni zgodovini ločila meja. Sporazum je olajšal prehod meje ob- mejnemu prebivalstvu, predvsem tistim, ki dnevno prehajajo državno mejo in katerih socialni in gmotni položaj je bil z vzpostavitvijo državne meje najbolj ogrožen. Gre za kmete, ki so lastniki nepremičnin in zemljišč na drugi strani meje, dnevne delovne mi- grante in šolarje. Določila sporazuma so tudi po uve- ljavitvi schengenskega pravnega reda v Sloveniji konec leta 2007 ostala v veljavi. Tako na 670 kilometrov dolgi kopenski meji prebivalci obmejnega območja lahko z obmejno prepustni- co prehajajo 21 maloobmejnih mejnih prehodov, uporabljajo pa lahko tudi meddržavne in mednarodne mejne prehode, v primeru upravičenih ra- zlogov pa tudi točke izven uradnih mejnih prehodov. (sta) VOX POPULI Ali boste spremljali sojenje v primeru Patria? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Je prav, da notranje in pravosodno ministrstvo vodi isti minister? 15 % Da 8 5 % Ne Število glasov: 533 Torišče političnih spopadov, odločanj in bizarnosti Z nekdanjimi predsedniki državnega zbora o tem, ali je parlament dostojno opravljal vlogo zakonodajne veje oblasti v času, ko je koalicija razpadala pri živem telesu, vlada pa imela vse bolj okrnjeno ministrsko ekipo ALES KOCJAN V petek je postal predsednik državne- ga zbora poslanec LDS Ljubo Germič. Mesto prvega med izvoljenci ljudstva zaseda pozno v drugi polovici man- data aktualne vlade, ki se bo morda celo predčasno končal, in potem ko sta zaradi političnih turbolenc vladne vrste in koalicijo Boruta Pahorja za- pustili že dve stranki. Je državni zbor v času vsesplošne gospodarske, finanč- ne in politične krize ohranil svojo te- meljno funkcijo zakonodajne veje oblasti? Je bil branik demokracije v času, ko je vladna koalicija razpadala, vlada pa zaradi sporov v koaliciji vse bolj krčila ministrski zbor? Dozdaj- šnji predsednik je venomer poudarjal, da parlament opravlja svojo funkcijo korektno, saj ne glede na politične za- plete, krizo in nesoglasja znotraj ko- alicijskih strank sprejema ključne in pomembne odločitve. O tem, kako so videli vlogo državnega zbora kot nosilca zakonodajne veje oblasti v turbolentnem času, ko mu je predse- doval Pavel Gantar, smo se pogovar- jali s tremi nekdanjimi predsedniki: V ospredju spopadi namesto odločitve Jožef Školč (predsednik državnega zbora 1992-1994): "Parlament ni nikoli izvzet iz političnih spopadov. Bolj ko so spopadi ostri, bolj se to manifesti- ra tudi v parlamentu. Zato praktično ni akterja, ki ne bi te osrednje politič- ne arene izkoristil za promoviranje svojih stališč in idej. Ljudi ponavadi šo- kirajo tiste stvari, ki so najslabše, zato se pogosto posplošuje. Toda opozoriti je treba, da obstajajo razlike med tisti- mi, ki parlament uporabljajo za torišče teh spopadov, in tistimi, ki so povsem kultivirani ljudje. Ne bom rekel, da je bil ta mandat nekaj zelo posebnega, saj se skoraj noben mandat ni končal v takšni koalicijski sestavi, kakršna je bila na začetku. Je pa bil ta politični 'šah', če uporabim prispodobo, zmeraj bolj predvidljiv, kot je dandanašnji. Res je, da je v tem mandatu parlament sprejemal odločitve. Ljudje pa vendar- le parlament sprejemajo kot bistven del politične krize. Ljudje namreč bolj spre- mljajo spopade v parlamentu, ne pa od- ločitve, ki jih parlament sprejme. Eno je, da so te stvari morda na prvo žogo bolj privlačne. Ljudje se bolj spomnijo, kako je France Bučar nagnal iz dvora- ne Vitomira Grosa, ki je prišel v parla- ment z bananami, ali pa tega, kako je Kacin Hvalico lopnil z Delom. Toda če stopajo v prvem planu v zavesti ljudi bi- zarni dueli med poslanci, denimo kdo bo koga vrgel skozi okno, potem parla- ment dojemajo kot nezaupanja vreden Germič deveti predsednik slovenskega parlamenta Ljubo Germič, poslanec LDS, zaseda funkcijo predsednika parlamenta deveti po vrsti. Prvi predsednik institucije, ki uteleša zakonodajno vejo oblasti, v samostojni Sloveniji je bil v letih 1990-1992 dr. France Bučar. Naprej so sle- dili Herman Rigelnik (1992-1994), Jožef Školč (1994-1996), Janez Podobnik (1996-2000), Borut Pahor (2000-2004), Franc Horvat (za kratek čas nasledil Pahorja, ko je ta postal evropski poslanec), France Cukjati (2004-2008) in Pavel Gantar (2008-2011). organ. Nenazadnje tudi vlada ta hip še deluje, ampak ljudje njen obstanek do- jemajo povsem drugače." Parlament ni del problema političnih elit Janez Podobnik (predsednik državne- ga zbora 1996-2000): "Treba je prizna- ti, da državni zbor je operativen, saj je kljub manjšinski vladi sposoben spreje- mati odločitve. Vendar to, da se vsakič znova vzpostavljajo ad hoc večine, ni dovolj. Vsako tako mini zavezništvo ostaja del problema in ne del rešitve. Ti odnosi bi morali biti znak politič- ne kulture, ne pa političnih barantanj. Menim, da državni zbor do sedaj ni bil del problema slovenskih političnih elit, sedaj pa je v zapletenem položaju, saj je vprašanje, kako se bo odzval na si- tuacijo, ko je aktualna vlada resen del problema slovenskih političnih elit in je državni zbor tisti, ki ima ključe za razrešitev politične krize. Trenutno v državnem zboru pogrešam presečišče vseh političnih akterjev. Včasih je bila dobra potrditev, da so se v parlamentu srečevali predsedniki vseh parlamen- tarnih strank skupaj s predsednikom vlade in predsednikom parlamenta. Že samo to dejstvo bi delovalo spodbu- dno na aktualno depresivno situacijo v gospodarsko-razvojnem in političnem smislu." Vse težje sprejemanje zahtevnejših zakonov France Cukjati (predsednik državne- ga zbora 2004-2008): "Menim, da dr- žavni zbor tudi v tem mandatu deluje 'normalno' in pričakovano. Kakovost njegovega dela je pač odvisna od kako- vosti izvoljenih poslancev. Razkrajanje koalicije, odstopi ministrov, izguba posluha za ljudstvo, skratka stanje v vladi se vedno odraža tudi v parla- mentu, ki postaja vse manj sposoben reševati zahtevnejše zakonodajne pro- jekte. Vodenje takega zbora je tudi vse težje. Zdi se, da se je nekdanja koalici- ja sposobna poenotiti pri ideoloških vprašanjih, kar pa seveda še zdaleč ne zadošča za tolikokrat napovedan izhod iz krize. Tako poenotenje zado- šča le še za ustvarjanje vse večjih kon- fliktov in vse manjše priljubljenosti." Ali so davčne blagajne potrebne? ALENKA KOVAČ ARH, GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA SISTEM DAVČNIH, CARINSKIH IN DRUGIH JAVNIH PRIHODKOV: "Uvedba davčnih blagajn je le eden izmed ukrepov, s katerimi bo država zajezila sivo ekonomijo pri gotovin- skem poslovanju. Po ugotovitvah Davčne uprave RS (DURS) so davčni zavezanci, ki večino svojih prihodkov prejemajo v goto- vini, svoje registrske blagajne prede- lali tako, da lahko prirejajo podatke o ustvarjenih prihodkih, in to celo preko 80 odstotkov prihodkov. Nepri- javljeno gotovino uporabljajo za pla- čilo zaposlenih in osebno porabo. S takšnim ravnanjem spodbujajo sivo ekonomijo in delo na črno. Glavni cilj predloga zakona o davčnih blagajnah je zmanjšanje obsega sive ekonomije in zmanjšanje davčne vrzeli pri davč- nih zavezancih, ki poslujejo z gotovino. Neprijavljeni del prihodkov je v na- knadnem inšpekcijskem nadzoru po oddaji letnih obračunov težko dokaza- ti. Številni zavezanci so tako izpopol- nili sistem utaj ustvarjenih prihodkov, da DURS zelo težko dokaže neeviden- tirane prihodke. Klasične metode nadzora so po mnenju DURS premalo učinkovite, tudi zato so potrebne teh- nične rešitve, ki bi onemogočale brisa- nje prometa. Uvedba davčnih blagajn, ki se od običajnih registrskih blagajn razlikujejo po tem, da omogočajo do- datno zaščito podatkov, bo otežila na- knadno prirejanje prometa davčnih zavezancev in povečala preglednost gotovinskega poslovanja. Temeljni namen zakona je uvelja- viti pravno podlago za uvedbo novega sistema davčnih blagajn, ki bo omogo- čal pregledno in zanesljivo evidenti- ranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev in bo onemogočal na- knadno brisanje že izdanih računov. Osnovna značilnost davčnih blagajn je, da imajo posebno nadzorno enoto, v katero uporabnik ne more posegati. Vsi izdani računi se ob nastanku krip- tirajo in zapišejo v to enoto - in upo- rabnik jih ne more izbrisati, kot je to mogoče pri običajnih registrskih bla- gajnah. Davčne blagajne bodo uporablja- li s 1. decembrom vsi, ki opravlja- jo dejavnost in sprejemajo gotovino. Velikim in srednjim družbam ni po- trebno imeti blagajn le, če zagotovijo še strožji nadzor, kot bi bil zagotovljen z davčnimi blagajnami. Zavezanec po tem zakonu tudi ni pravna ali fizična oseba, ki prodaja lastne kmetijske in gozdarske pridelke in opravlja kme- tijske in gozdarske storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne goz- darske dejavnosti; prodaja vozovnice, karte in žetone v potniškem prome- tu; prodaja znamke, koleke, vredno- tnice in obrazce v poštnem prometu; sprejema vplačila za udeležbo v igrah na srečo, ki se izvajajo v skladu z za- konom, ki ureja igre na srečo; prodaja blago ali storitve z uporabo prodaj- nih avtomatov. Kot izjema je določe- no tudi prehodno obdobje, s katerim se za dopolnilne dejavnosti na kmeti- ji zamika obveznost začetka uporabe davčnih blagajn za dve leti, do 1. janu- arja 2015." STEFAN GROSAR, PREDSEDNIK OZS: "Načeloma, poudarjam, naša zborni- ca predlogu zakona o davčnih blagaj- nah ne nasprotuje, saj podpira vsak ukrep, ki bi lahko prispeval k zmanj- šanju sive ekonomije in davčnih utaj. Vendar pa je obvezna uporaba davč- nih blagajn izrazito parcialni ukrep, ki posega le na področje registriranih dejavnosti in naj bi preprečil le tisti del davčnih utaj, ki pomenijo brisanje in popravljanje računov, prikrivanje podatkov o prihodkih in napihova- nje stroškov. Ukrep torej ne rešuje problema davčnih utaj, ko gre za ne izdajanje računov, še posebej ne v de- javnostih, ki niso registrirane ali re- gistracija ni potrebna. Po izračunih finančnega ministrstva prispevajo davčne utaje v registriranih dejavno- stih okoli 40 odstotkov sive ekono- mije. Preostalih 60 odstotkov torej prispevajo neregistrirane dejavno- sti, pri katerih ne izdajajo računov. Poleg nekaterih obrtnih dejavnosti sem sodijo tudi zasebno zdravstvo, zobozdravstvo, odvetništvo, dopol- nilna dejavnost na kmetijah, pomoč v gospodinjstvu, varstvo otrok in po- dobno. Pri teh dejavnostih je davčni nadzor manj pogost, predvsem pa manj učinkovit. Davčne blagajne pa jih ne bodo mogle prisiliti in siliti k izdajanju računov. Zato na OZS od ministrstva za fi- nance pričakujemo, da najprej spreje- me ukrepe, ki bodo celovito reševali problem davčnih utaj. Ministrstvo naj spomnimo na pobudo zbornice "vsak račun šteje", ki bi spodbudil potrošnike in naročnike, da zahte- vajo račune za opravljeno delo in storitve, silili ponudnike storitev, da se registrirajo, izdajajo račune in plačujejo davke in prispevke. Tako bi se zmanjšalo tudi število brezpo- selnih, saj nam je dobro znano, da je med iskalci zaposlitve veliko takih, ki delajo na črno. Ministrstvo, oziroma država, bi moralo pred uvedbo davčnih blagajn poskrbeti za dostop do interneta na celotnem območju države. Še vedno so bele lise, kjer dostop ni mogoč. Težave, povsem tehnične narave in s tem večje stroške, bodo imeli za- vezanci, ki svoje delo opravljajo na terenu (taksisti, dimnikarji, servi- serji, pleskarji, vodovodni inštalater- ji) in jim je treba zagotoviti prenosno opremo za izdajanje računov. Država bi morala v celoti poravnati stroške davčnih blagajn, ne pa jih prevaliti na vse, tudi na tiste, ki delajo zakonito, pošteno. V OZS smo odločno proti ka- kršnimkoli izjemam, ki jih je v pre- dlogu zakona skupaj s prehodnimi obdobji kar nekaj. Ne nazadnje nam ni povsem jasno, ali bo ta ukrep, obvezna uvedba davč- nih blagajn, imel pričakovan učinek, večji davčni priliv. Tudi pričakova- no povečanje priliva iz naslova DDV v vladnem gradivu ni pojasnjeno. Države, ki imajo davčne blagajne, imajo tudi različne izkušnje. Švedska izkušnje šele nabira, Italija in Grčija, ki ju omenja gradivo, pa nista ravno državi z urejenim davčnim sistemom. (jz, ic)