URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

Mercator prodan že do konca leta? Do začetka oktobra naj bi bile podane nezavezujoče ponudbe za večinski delež v Mercatorju. Ob zasebnih skladih bi jih lahko oddali Agrokor, Delhaize, morda tudi Carrefour ali Tesco DAMIJAN TOPLAK Pred štirimi meseci so bile družbe skupine Pivovarne Laško (Pivovarna Union, Radenska, Pivovarna Laško) že povsem blizu, da za solidnih 221 evrov za delnico svoj 23,34-odstotni lastniški delež v Mercatorju proda- jo hrvaškemu Agrokorju, s čimer bi iztržili blizu 200 milijonov evrov. A politika je prek (državnih) bank, ki so po zaplembi deležev Infond Hol- dingu najbolj pomembne in najve- čje lastnice tako Pivovarne Laško kot Mercatorja, temu nasprotovala in do prodaje po odločbi o prepovedi proda- je s strani urada za varstvo konkuren- ce ni prišlo. Kmalu zatem so družbe Pivovarne Laško, banke Abanka Vipa, NLB z Banko Celje, Nova KBM, Banka Koper, Gorenjska banka in Hypo Alpe Adria banka ter NFD Holding ter vza- jemni sklad NFD 1 Delniški, ki imajo skupaj v lasti 52,1 o d s t o t ka vseh delnic Mercatorja, začeli skupno pro- dajo omenjenih delnic. Iz več virov smo neuradno izvedeli, da naj bi bil tokratni postopek prodaje večinske- ga deleža Mercatorja dejansko izve- den do konca letošnjega leta, saj naj bi bile predvsem banke, seveda pa tudi Pivovarna Laško, v tako slabem finančnem položaju, da druge mo- žnosti praktično ni. Po že izvedeni prodaji ajdovskega Fructala srbske- mu Nectarju pa tudi ozračje v Slove- niji naj ne bi bilo več tako odklonilno do prodaj slovenskih podjetij tujcem, kot še pred nekaj meseci. Borzni po- znavalci celo menijo, da bi prodaja in morebitni kasnejši prevzem Merca- V Pivovarni Laško so prepričani, da se je pristopilo k tem prodajnim procesom za Mercator z resnimi nameni, zato verjamejo, da na koncu dejansko prodaja. (Tit Košir) torja v okvirni višini 800 milijonov evrov lahko pomenila spodbudo tudi za slovenski delniški trg in dogajanje na Ljubljanski borzi. Obstajajo ocene, da bi lahko večina slovenskih delnic v povprečju zgolj zaradi sproščenega denarja od prodaje Mercatorja prido- bila okrog 50 odstotkov vrednosti. Do začetka oktobra naj bi poten- cialni interesenti za večinski lastni- ški delež Mercatorja že oddali svoje n e z a v e z u j o če ponudbe. Sledila bi določitev ožjega seznama najbolj- ših ponudnikov, ki bi imeli tudi mo- žnost skrbnega pregleda poslovanja Mercatorja, predvidoma še do konca letošnjega leta pa tudi prodaja večin- skega deleža Mercatorja. Vinesh Karia iz londonske podružnice nizozemske ING, kjer so finančni svetovalci v pro- cesu prodaje večinskega deleža Mer- catorja, n am žal ni mogel postreči s podatkom, kdo bi znal biti med naj- resnejšimi interesenti tako iz vrst in- stitucionalnih investitorjev (zasebnih skladov) ali strateških investitorjev (tujih trgovskih družb), še manj pa, koliko ponudb za Mercator dejansko pričakujejo. Tako ob nekaterih zaseb- n ih f i n a n č n ih skladih, ki bodo za- nesljivo ponudili manj od strateških investitorjev, ki lahko z Mercatorjem dosegajo tudi poslovne sinergije, ob Agrokorju za najbolj zanimive intere- sente velja belgijski Delhaize, ki je ne- davno že prevzel srbsko Delto, morda pa tudi francoski Carrefour ali britan- ski Tesco, ki na Mercatorjevih trgih še nista prisotna. V b a n č n ih krogih so se ob pro- daji Mercatorja razumljivo, tako kot p r a v i l o ma ob vseh svojih poslih, zavili v molk. V Pivovarni Laško so prepričani, da se je pristopilo k tem prodajnim procesom za Mercator z resnimi nameni, zato verjamejo, da bo na koncu dejansko prišlo do pro- daje. Zaradi aktualnega prevzemne- ga postopka za Pivovarno Laško, kjer KS Naložbe za njeno delnico ponuja- jo 9 svojih obveznic v nominalni vre- dnosti 9 evrov, ponudba pa poteče 30. septembra, v Laškem naj ne bi priča- kovali kakšnih zapletov pri odproda- ji Mercatorja. Nenazadnje imajo tudi soglasje skupščine delničarjev za iz- vedbo tega postopka, prav tako pa ne pričakujejo, da bi v KS Naložbah v ne- dogled podaljševali oziroma izboljše- vali svoje prevzemne ponudbe. GLOSA Američan je bil v redu MIRKO LORENCI V kabinet mariborskega župana je prihitela njegova šefica za stike z javnostmi Tatjana Štelcer in zasopihana izstrelila: "Šef, Wikileaks vas omenja.""Kdo, katera Vika?" je Kangler dvignil pogled od nekega papirja na mizi, "tista sorodnica, ki sem ji sina spravil k nam v službo?" "Ne, ne, to je tista spletna stran, na kateri so objavljene tajne depeše ameriških diplomatov, ki so jih pošiljali domov." "A to je tisto, ko so Pahorja dobili, kako fehta za obisk pri Obami?""Ja, to, to.""Ampak jaz s tem nimam čisto nič, jaz še nikoli nobenega nisem nič fehtal." "Seveda ne, šef. Se spomnite, ko je bil v Mariboru leta 2007 na obisku ameriški veleposlanik v Ljubljani Thomas Robertson? On je poročal v Washington o srečanju z vami, zdaj pa lahko o tem bere ves svet." "Seveda, tisti Američan je bil v redu možakar, saj me je poslušal kar z odprtimi usti, ves čas pa je kimal in se vedno bolj prijazno smehljal. Tatjana, velika stvar je, da so v Ameriki govorili o meni, torej sem naredil dober vtis. Skliči tiskovno konferenco in to sporoči vsem medijem; Ujčič pa naj jo kar direktno prenaša, dokler še ima televizijo. Se mi je zdelo, da je veleposlanik enkrat rekel 'ju heroj' ali nekaj takega." "Ja, šef, ampak je rekel, da bi bilo herojsko dejanje, če bi zgradili tista dva šestdesetnadstropna nebotičnika na našem Manhattanu." "Pa kaj morem, če oni od Konstruktorja ne znajo. So gradili nizke bloke, v katerih je danes najmanj za šestdeset nadstropij praznih stanovanj. No, kaj še piše o meni?" "Med drugim, da ste rekli, da bo mariborsko letališče ponovno zaživelo in da imate pooblastilo, da lahko ponudite 120 tisoč evrov stimulacije vsaki letalski družbi, ki bi odprla letalsko linijo z Mariborom." "Kaj sem jaz kriv, da so oni od Preventa vse zamočili, ko so se na smrt skregali zaradi denarja. Glede stimulacije pa bom sklical korespondenčno sejo mestnega sveta, pa bodo za nazaj sprejeli ustrezen sklep. Sploh pa: saj nisem nikomur nič izplačal. Je to vse?" "Še o tem je poročal Robertson, da je zelo zadovoljen, ker ste obljubili razcvet turizma, tudi za ameriške obiskovalce, in da bo mesto odprto za investicije iz Združenih držav ter za njihovo trgovino." "A zdaj bom pa jaz kriv, če oni niso znali delati z bankami in so zakuhali svetovno krizo, zaradi katere ni bilo več nikogar, ki bi še bil sposoben investirati k nam? Razdevšek pa tudi ne more odgovarjati za to, da Američani nimajo denarja niti za stanarine, kaj šele da bi potovali v Evropo. Saj on jih je čakal, pa jih ni bilo od nikoder." "V glavnem je to vse, šef. Kaj bomo?" "Ja kaj, napiši ti lepo tistemu Vikiju, ali kako mu je že ime, popravek in zahtevaj, da naj ga v skladu z zakonom objavi na istem mestu, kot je objavil tisto depešo. Pa da naj se ne špila z mano, daj na konec." PORTRET TEDNA Ljubo Germič Od učitelja kemije v Rušah do predsednika parlamenta Ko se učitelj kemije, selektor in kapetan košarkarske reprezen- tance ter saksofonist znajde na mestu predsednika parlamenta ŠAMOTRTNIK Vodenje parlamenta bo od petka dru- gačno, saj je krmilo zakonodajne veje oblasti v roke prevzel 51-letni inženir kemijske tehnologije iz Ruš. Moč vo- denja parlamenta se tako iz osrednje seli v vzhodno Slovenijo. Če je Pavel Gantar izkušen politični maček z iz- kušnjami iz obdobja osamosvajanja, je Ljubo Germič v aktivni politiki šele od leta 1998, ko je postal občinski svetnik v Rušah. Pred tem je opravljal delo teh- nologa v Tovarni dušika Ruše in najprej poučeval, potem pa še vodil Gimnazijo in srednjo kemijsko šolo v Rušah. Če je bil Gantar pred izvolitvijo za predsednika parlamenta širši javno- sti dobro poznan, je Germič v enajstih letih poslanske službe ostal neprepo- znaven. Na sejah se oglaša redko in tudi, ko se oglasi, njegove besede ne šo- kirajo poslanske dvorane. "Misli mu ne prehitevajo jezika," pojasnjuje takšno ravnanje vodja njegove poslanske sku- pine Borut Sajovic. Njegovi kolegi, ne samo iz vrst politike, se sicer s takšnim opisom ne strinjajo. Ne, Ljubo Germič ni medel in ni neprepoznaven. Res je, da se ne oglaša po nepotrebnem, vseeno pa trdno stoji za svojimi sta- lišči. Videz, ki ga mogoče daje v po- slanski dvorani, vara, pravijo njegovi znanci. Eden od poslancev iz preteklo- sti njegov značaj že dobro pozna, a v povsem drugačnih vlogah. Matevž Frangež (SD) je bil n a m r eč njegov dijak. Opisuje ga kot striktnega, pre- močrtnega in pravičnega profesor- ja, za katerega je bila kemija vse. Vse, kar je hotel od dijakov, je bilo visoko znanje kemije, kot se za srednjo kemij- sko šolo spodobi. "Tisti dijaki, ki smo bili mogoče malo bolj družboslovno talentirani, pa smo se temu uprli. Jaz sem bil takrat med organizatorji di- jaškega punta proti temu groznemu profesorju Germiču, ki od nas terja tako visoke standarde znanja kemije," pravi Frangež. V igri je bil celo bojkot pouka kemije, a dijak je, razumljivo, dvoboj izgubil. Kljub temu pa zaradi tega nikoli ni občutil sankcije, nikoli zaradi tega ni imel težav pri kemiji ali pri katerih drugih predmetih. "Kvečje- mu sem razumel, da je iz nekega kon- flikta, iz nekega boja na nasprotnih bregovih zraslo neko spoštovanje," se danes izkušnje spominja Frangež. Sogovorniki ga opisujejo kot na- tančnega, kar se za inženirja kemij- ske tehnologije pravzaprav spodobi. V kemiji, kjer je razlika med uspešnim m e š a n j em elementov in eksplozijo lahko velika en sam mikrogram, verje- tno površnost nima kaj iskati. Natanč- nost je pomembna tudi pri streljanju in Germič je predsednik strelskega dru- štva I. Pohorski bataljon Ruše. To svojo značilnost pa je prenesel ne samo v svojo politično kariero, ampak tudi v glasbo. Kot saksofonist v Parlament Dixie bandu je menda zelo pikolovski. Ko je večina članov tega banda leta 2008 izgubila poslanski sedež, je vodja banda Rudi Moge največ upov v nada- ljevanje tradicije polagal ravno v Ger- miča. "Vedeti je treba, da s tem ni malo dela. Tudi stroškov ni malo. Potrebno je predvsem veliko volje," se je leta 2008 na Mogetov izziv odzval Germič. Razumljivo, pravijo sogovorniki, kot naravoslovec namreč skuša vsak pro- jekt, ki se ga loti, izvesti uspešno, če ne, se ga raje ne loti. In v tem sestavu par- lamenta navdušenih igralcev dixieland glasbe pač ni. Na tem področju je tudi okusil, kako je, če so drugi strogi do tebe, saj je včasih nergal, kako so bile vaje prestroge. Germič je sam ob uradni vložitvi njegove kandidature priznal, da ga za- znamujeta predvsem glasba in šport. Poleg strelskega društva Germič vodi tudi košarkarsko reprezentanco po- slancev državnega zbora; je njen selek- tor in kapetan. Torej že ima izkušnje, kako skupek različnih egotov spre- meniti v eno samo homogeno ekipo. Kot se za neke vrste sindikalno košar- ko spodobi, postavlja pravičnost pred košarkarsko znanje, zato skuša igral- ne minute pravično razporediti. Ker Germič ni posebej visok, bi mu lahko pripisali, da igra predvsem pozicijo strelca ali krila. "V igri ne solira, igra kolektivno in se ne dokazuje," pravi član reprezentance Franci Kek (Zares). Ne samo v telovadnici, tudi v par- l a m e n t a r n ih prostorih Germič že ima izkušnje s krotenjem poslancev. Ob vstopanju Slovenije v EU je nekaj časa vodil odbor za evropske zadeve (bil je tudi opazovalec v evropskem parlamentu in evropski poslanec do volitev leta 2004), sedaj pa že drugi mandat vodi odbor za zdravstvo. Zato velikih ugank, kako bo izgledalo vode- nje parlamenta po novem, za poslan- ce ne sme biti. Tisti, ki so sodelovali na sejah odbora za zdravstvo, pravijo, da je odbor vodil mirno, pustil sogo- vornikom govoriti, a na koncu vseeno potegnil ustrezne zaključke razprave. Ravno zato je bil sprejemljiv za skoraj vse. Vprašanje pa je, ali mu bo ob tem, enako kot v vlogi selektorja, uspelo po- šteno razporediti minute razprave. Če v košarkarski ekipi ni imel solerjev, jih bo tukaj imel. Sedaj namreč ne gre več za vodenje sindikalne športne ekipe. DOPISNIŠTVA: TRŽENJE: Ljubljana, Cankarjeva 1, Oglasno trženje telefon 01/24 15 600 telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 Celje, Razlagova 13 a, oglasi@vecer.com Mali oglasi 03/425 36 48 (46) telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Ptuj, Osojnikova 9, Naročniški oddelek 02/749 21 71 (74) telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 Murska Sobota, Slovenska 25, narocnina@vecer.com 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/24 15 600 Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, Celje, Razlagova 13 a, dopisništvo 02/84310 03 naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Izdaja Č a s o p i s n o - z a l o ž n i š ko podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2 5 0 4 M a r i b or Prva številkaje izšla 9. m a ja 1945. Tisk: L e y k am Tiskarna, d.o.o., H o če ISSN 0 3 5 0 - 4 9 72 Direktor: Uroš S K U H A LA Odgovorni urednik: T o m až RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan M O H O R KO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 2 0 0 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 38.600 izvodov. Cena izvodaod ponedeljkado petka je 1,20 EUR, vsoboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za september 2011 znaša30,02 EUR, zaupokojence in študente 26,86 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagizakonaodavku na dodano vrednost (Ur. list RS,št.134/03) inpravilnikao izvajanju zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS,št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere seobračunava davek na dodanovrednost postopnji 8,5%. Davek nadodanovrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.