URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

EVROPA, SVET | ponedeljek, 5. s e p t e m b ra 2011 Beograd bo dva dni prestolnica neuvrščenih Josipovic in Napolitano sta pred puljsko Areno simbolično zasadila oljko. (Reuters) Predstavniki držav članic neuvrščenih se bodo poklonili tudi spominu na Josipa Broza Tita, enega od soustanoviteljev gibanja. (Sašo Bizjak) Z odpuščanjem v Predsednika Hrvaške in Italije o odpuščanju storjenega zla Hrvaški predsednik Ivo Josipovic in njegov italijanski kolega Napolitano sta sporočila, da njuna naroda opro- ščata drug drugemu za storjeno zlo in usmerjata pogled v prihodnost, ki jo želita skupaj graditi v Evropi, ki se zaradi novih izzivov globalizacije med seboj še tesneje povezuje. Pred- sednika sta skupno izjavo prebrala v soboto zvečer v puljski Areni, kjer so se prvič po koncu druge svetovne vojne na istem mestu zbrali številni pripadniki italijanske skupnosti na Hrvaškem, italijanski begunci (ezuli), istrski antifašisti in državljani Hrva- ške. Josipovic in Napolitano sta se pred tem pogovarjala s predstavniki ezul- skih organizacij. Podpredsednik ezul- ske federacije Lucio Toth je povedal, da je to srečanje prijateljstva in sku- pnosti. "Prišli smo sem, k j er smo rojeni in od koder smo morali pred 60. leti oditi," je dejal Toth. Srečanja prihodnost sprave se je udeležil tudi radikalni vodja Unije Istranov Massimiliano Lacota, ki je velikokrat do sedaj zah- teval razveljavitev Osimskih spora- zumov. Predsednika sta se pogovarjala tudi s predstavniki Zveze antifaši- stičnih borcev Hrvaške, njihov pred- sednik Ratko Maričic pa je povedal, da je srečanje v Pulju za njih "simbo- lično priznanje, da Hrvaška temelji na antifašističnem boju" in da z antifaši- stičnimi vrednotami vstopa v EU. Pred prihodom Napolitana v Pulj je predsednik Josipovic v intervjuju za Novi list na vprašanje, ali je Hr- vaška Italiji izplačala odškodnino po Osimskih sporazumih v vrednosti 35 milijonov dolarjev, odgovoril, da še ni, vendar ne sumi, da se lahko to na reši na hiter in preprost način. Josipo- vic meni, da po letošnjem julijskem obisku Napolitana v Zagrebu, vpraša- nje Osimskih in Rimskih sporazumov več ne predstavlja političnega spora. Razložil je, da nobena država ni pod vprašaj postavila izpolnitev teh spo- razumov, ampak da do sedaj niso bili sprejeti civilizacijski pogoji za njiho- vo finalizacijo. (mlm) Ministrskega vrha neuvr- ščenih se ob 50. obletnici prvega srečanja s Titom na čelu udeležuje okrog 6 0 0 diplomatov iz več kot sto držav DARKA ZVONAR PREDAN BEOGRAD (OD NAŠE POROČEVALKE) Beograd, kjer se je prve dni septembra 1961, tedaj v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, odvil prvi vrh gi- banja neuvrščenih s Titom, Naserjem, Nehrujem in Sukarnom kot tedanjimi "političnimi zvezdniki", se bo danes in jutri znova spremenil v prestolnico ne- uvrščenih. Svoj prihod na ministrsko srečanje v čast 50. obletnice je napo- vedalo več kot sto držav z vsega sveta. Organizatorji računajo, da bo srečanje z okrog 600 diplomati največji med- narodni politični dogodek v Srbiji za- dnjih 20 let, od njega pa naj bi imel Beograd ne le simbolične, marveč tudi politično in ekonomsko korist. Srbija ima v gibanju neuvrščenih status opa- zovalke in se za članstvo zaradi svojih teženj po vstopu v EU niti ne potegu- je, vendar večina držav članic gibanja kljub temu ni priznala neodvisnosti Kosova, res pa je, da v zadnjih mese- cih pod pritiskom Evrope in Amerike spreminjajo stališče. Iz držav članic gibanja bodo prišli v Beograd zunanji ministri ali njihovi namestniki, svoje odposlance pa bodo imele tudi nekatere članice Evrop- ske unije, države bivše Jugoslavije in mednarodne organizacije. Udeležen- ci srečanja bivajo v petih beograjskih hotelih, med delegacijami, ki šteje- jo v povprečju pet, šest članov, pa je Demonstracije lokalnih prebivalcev na severu Češke proti romskim skupnostim ter rasti nasilja in kriminala NINOKOSUTIČ PRAGA (OD NAŠEGA SODELAVCA) Konec tedna se je na severu Češke, kjer že dalj časa narašča napetost med lo- kalnimi prebivalci in tamkajšnjim manjšinskim romskim prebivalstvom, nadaljeval val etničnih nemirov. Neza- dovoljstvo lokalnega prebivalstva se je še dodatno povečalo po nizu fizičnih napadov romskih skupin na pripadni- ke češke večine. V preteklih dveh dneh se je v mestu Varnsdorf približno 1500 demonstran- tov poskušalo prebiti do tamkajšnjega romskega naselja, vendar je policistom uspelo to preprečiti, pri čemer so se fi- zično spopadli. Prebivalci Varnsdorfa in drugih okoliških mest protestirajo zaradi rasti nasilja in kriminala, pri čemer romsko manjšino še posebej krivijo za izzivanje rasne nestrpno- sti. Lokalne oblasti se bojijo večjih ne- mirov, ki bi lahko izbruhnili, če bi se v proteste vključile tudi radikalne in neonacistične skupine. Te so že najavi- le obračune z romsko populacijo, pro- testov v Varnsdorfu pa so se pretekli konec tedna že udeležili pripadniki radikalne nacionalistične organizaci- je Svobodna mladina. Policija je ostro odgovorila na njihove provokacije ter je pet najbolj nasilnih demonstrantov pridržala. Okrepili so tudi nadzor na obmejnih območjih z Nemčijo, da bi preprečili prihod pripadnikov nem- ških skrajnih organizacij. Kot pred tednom dni so mestne oblasti tudi najštevilnejša brunejska z več kot 30 ljudmi. Danes se bodo udeleženci po sprejemu v mestni skupščini zbrali na svečani seji v pred kratkim obnovlje- ni palači narodne skupščine, prav tam, kjer so pred pol stoletja, ko je bila to še zvezna skupščina, zasedali neuvr- ščeni s Titom na čelu. Mimogrede: na programu je tudi obisk Titovega spo- minskega centra. Na sprejemu naj bi, kot posebno presenečenje, spregovo- ril Budimir Lonča r s Hrvaške, nek- danji jugoslovanski zunanji minister, na svečani seji bosta govornika Mo- hamed Kamel Amr, zunanji minister Egipta, ki zdaj predseduje neuvršče- nim, in srbski predsednik Boris Tadic. Jutrišnji dan je posvečen delovnim se- stankom o globalnih temah in odnosu do svetovnih sil, Amerike, Rusije, Ki- tajske. Iz Slovenije, ki ni niti članica niti opazovalka gibanja, bo prišel v Beo- tokrat prepovedale kakršne koli de- monstracije, vendar se organizatorji na to niso ozirali. Na ulice pa niso prišli samo neza- dovoljni češki državljani, ampak tudi nekaj skupin Romov, ki od mestnih oblasti in policije zahtevajo, da njih in njihove družine zaščitijo pred ne- onacističnim nasiljem. Češke oblasti so napovedale, da bodo posebne po- licijske enote za nedoločen čas ostale v regiji Slunkov, kjer so izbruhni- li nemiri in spor z Romi. Ker obstaja nevarnost, da bi se etnični obračuni razširili tudi na druga območja, bo policija posebne intervencijske enote oblikovala tudi v Pragi, na območju Južne Moravske, Šlezije in regije Usti. Praški mediji, ki se sklicujejo na mnenje sociologov, za nastalo situaci- grad zunanji minister Samuel Žbogar, ki bo srečanje izkoristil za prepriče- vanje kolegov, da podprejo sloven- sko kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta. Njegov prihod be- ograjski mediji, v katerih je Sloveni- ja te dni prisotna bolj kot ponavadi, posebej omenjajo. Razlog za poveča- no pozornost je nedavno nenadno beograjsko srečanje oziroma večerja premierja Boruta Pahorja s predsedni- kom Tadicem pred obiskom nemške kanclerke Angele Merkel v Ljubljani. Slovenija je te dni v Beogradu predsta- vljana kot ena redkih zaveznic Srbije pri njenem potegovanju za status kan- didatke za vstop v EU, Borut Pahor pa si je v soboto v najbolj branem dnev- niku Blic prislužil polstranski portret tedna, ki se začne takole: "Ko v politi- ki ne moreš rešiti problemov v lastni hiši, to je državi, začneš reševati tuje, in glej, spet si na konju ..." jo krivijo aktualno češko desnosredin- sko vlado, ker naj bi bila zapostavila politiko integracije Romov in naj se ne bi dovolj vztrajno borila proti po- skusom njihove getoizacije in izolaci- je v družbi. Posledice tega naj bi bile tudi naraščajoča etnična napetost, še posebej med novimi, mladimi gene- racijami Romov, ki so do sedaj izku- sili le življenje v getu, izobraževanje v posebnih šolah in podobno. Ti Romi n i m a jo pozitivnega odnosa do ve- činskega češkega prebivalstva, prav nasprotno, kar naj bi po mnenju soci- ologov v prihodnosti povzročalo vse večje probleme. Po statističnih po- datkih naj bi bilo na Češkem pribli- žno 300 slumov, naseljenih z Romi, skupno število Romov na Češkem pa naj bi znašalo približno 200.000. EU neenotno glede Palestincev Zunanji ministri EU so na dvodnevnem neformalnem srečanju v Sopotu, kon- čanem v soboto, izpostavili pomen enotnosti in dejavnosti EU glede vprašanja Palestincev v prihodnjih tednih, ko se pričakuje prošnja za priznanje njihove države v ZN. Poleg tega so izrazili pripravljenost na nove sankcije proti Siriji. Vodja slovenske diplomacije je po koncu dvodnevnega neformalnega sre- čanja v poljskem Sopotu ocenil, da je bila razprava o Bližnjem vzhodu najbolj zanimiva, dolga in odkrita, saj ima vsaka država svoj pogled, še posebej glede pričakovane septembrske resolucije. Pri tem je Samuel Žbogar izpostavil, da je zelo pomembno, da so se dogovorili, da EU mora ohraniti enotnost v prihodnjih tednih, ki bodo ključni, ter da so skupaj prepoznali, da tako Izrael kot Palestinci in ZDA pričakujejo dejavno vlogo EU na Bližnjem vzhodu. Ministri so tako visoko zunanjo predstavnico unije Catherine Ashton poo- blastili, da še naprej išče načine za obnovo neposrednih pogajanj med stranema ter da se dejavno vključi v pogovore s Palestinci in ostalimi glede resolucije, ki jo nameravajo ti predložiti v Generalni skupščini ZN. Na vprašanje, kako lahko EU ohranja enotnost, če ni enotna glede samega vprašanja neodvisne države Palestincev, je minister odgovoril, da "EU ohranja enotnost glede dejavnosti, ki so pred nami". Poleg tega zunanji ministri EU danes po petkovi odločitvi o uvedbi embar- ga na uvoz nafte iz Sirije niso izključili možnosti novih sankcij proti sirskemu režimu. EU je zelo zaskrbljena zaradi zaostrovanja razmer v tej državi in si pri- zadeva za sprejetje resolucije v ZN, s katero bi obsodili nasilje v Siriji. Ob robu zasedanja se je minister Žbogar na kratko sestal s hrvaškim kole- gom Gordanom Jandrokovicem. Po srečanju sta povedala, da sta govorila o do- gajanju v državah in dvostranskih odnosih, arbitraže pa nista želela podrobno komentirati. Žbogar je sicer menil, da ne bo težav pri dogovarjanju s Hrvaško o arbitrih, Jandrokovic pa je dejal, da bo o podrobnostih govoril, ko bo čas za to. Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil zadovoljstvo, da ima Slovenija v EU dvotretjinsko podporo kandidaturi za nestalno članico v Varnostnem svetu ZN. (sta) Vatikan dobil novega "predsednika vlade" Papež Benedikt XVI. je za novega predsednika guvernata vatikanske države imenoval Giuseppeja Bertella, ki je bil doslej apostolski nuncij v Italiji. Bertello bo na položaju, ki je primerljiv s predsednikom vlade, zamenjal 76-letnega Gi- ovannija Lajolo, ki je zaradi starosti odstopil. Papež je njegov odstop že sprejel, poroča Kathpress iz Vatikana. 69-letni nadškof Bertello bo od kardinala Lajole, ki je bil na čelu guvernata od leta 2006, prevzel tudi funkcijo predsednika pa- peške komisije države Vatikan. Oba položaja bo prevzel 1. oktobra. Bertello je v diplomatski službi Vatikana dejaven od leta 1966. Med drugim je opravljal funkcijo nuncija v več afriških državah, bil stalni opazovalec Vati- kana pri ZN v Ženevi, med letoma 2000 in 2007 pa je kot papeški odposlanec služboval v Mehiki, preden se je vrnil v Italijo. (sta)