URN_NBN_SI_DOC-ADE6ZTBM

Izraelski protestniki za pravico do izbire Izrael je v soboto doživel največje protestno zboro- vanje v svoji zgodovini, na katerem je na sto tisoče ljudi zahtevalo socialne spremembe in gospodarsko reformo JOŽEPLESNAR Izraelska vlada je presenečena in za- skrbljena. Protesti z zahtevami po večjih socialnih pravicah, ki so jih konec julija začeli študentje v več kot štiridesetih mestih, so zajeli vso državo in mobilizirali izraelski srednji sloj. Okrog 400.000 ljudi se je minulo soboto pojavilo na ulicah. Vladi so s transparenti sporočali, da hoče "ce- lotna generacija svojo prihodnost" in da je "Izrael dežela mleka in medu, vendar ne za vse ljudi". Doslej so bile velike demonstra- cije o b i č a j no p o v e z a ne z vpraša- njem izraelske varnosti in miru, toda tokrat se je v ospredju izraelske po- litike znašla socialna in gospodarska stiska ljudi. Nenadoma so potisnjeni v ozadje izraelski konflikt s Palestin- ci in prizadevanja izraelske vlade, da bi preprečila enostransko razglasi- tev palestinske države na prihajajo- čem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Ministrski pred- sednik Benjamin Netanjahu pa se je na polovici svojega mandata soočil z največjim izzivom. Čeprav ima Izrael nizko 5,5-odsto- tno brezposelnost in uspešno gospo- darsko rast, so mnogi Izraelci ogorčeni nad visokimi davki, visokimi cenami stanovanj in hrane ter nad skokovito naraščajočimi stroški izobraževanja in zdravstvenega skrbstva. Protesti so nastali spontano, brez vpletenosti sin- dikatov ali opozicijskih strank. Bili so izbruh nakopičenega nezadovoljstva, kot posledica zavesti ljudi, ki ne pripa- dajo bogati eliti, da je država, obsede- na s problemom varnosti, zanemarila socialne vidike življenja in dopustila razmah neenakosti. Kot je zapisal do- pisnik BBC-ja, jih navdajajo sumniče- nja, da so za trenutne razmere krivi skorumpirani politiki in požrešni oli- garhi in da "hočejo vedeti, zakaj imajo švicarske cene in grške plače". Čeprav desničarska koalicijska vlada zaradi protestov ni ogrožena, pa se očitno zaveda, da bi ji narašča- joče nezadovoljstvo in možnost, da se srednji razred množično priklju- či zahtevam po socialni pravičnosti, lahko volilno škodovalo. Premier Be- njamin Netanjahu je odložil potovanje v Evropo in oblikoval posebni odbor, ki naj bi preučil pozive po gospodar- skih reformah. Hkrati je vnaprej po- svaril, da vlada ne bo mogla zadostiti zahtevam protestnikov. Slednji se na- meravajo v prihodnjih tednih odreči množičnim izrazom nezadovoljstva, dokler vladni odbor ne bo objavil svojih predlogov, toda njihovi vodite- lji poudarjajo, da protestno gibanje niti slučajno ne bo zamrlo. Že ob prvih protestih pred mese- cem dni je bilo veliko govora o tem, da je arabska pomlad zavela tudi čez izraelske meje. Nekateri vplivni Izrael- ci takšne govorice odločno zavračajo, češ da so protesti v arabskem svetu na- stali v bitki za svobodo govora in vo- lilno pravico, medtem ko da se Izraelci borijo za nižje cene hrane. Toda drugi poudarjajo, da so cilji protestov v arab- skem svetu in v Izraelu morda drugač- ni, vendar pa naj bi jih vodilo enako prepričanje povprečnega človeka, da ima pravico in možnost do izbire. V Tel Avivu tokrat niso protestirali proti vojni, ampak zaradi socialne neenakosti. (Reuters) Vrh Skupnosti neodvisnih držav v senci medsebojnih obtoževanj S sprejetjem skupne deklaracije se je v tadžikistanski prestolnici Dušanbe končal vrh Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki letos obeležuje 20 let obsto- ja. Srečanje, ki se ga je udeležilo osem od enajstih voditeljev držav članic, med njimi tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, je potekalo v senci medseboj- nih obtoževanj med državami. Voditelji osmih držav udeleženk organizacije so podpisali skupno izjavo, v kateri so se zavzeli za miroljubno reševanje sporov med državami članicami in za oblikovanje prostotrgovinskega območja, gostitelj srečanja, tadžikistan- ski predsednik Emomali Rahmon, pa je ob 20-letnici obstoja SND izpostavil vlogo organizacije pri "ohranitvi zgodovinskih odnosov" po razpadu Sovjetske zveze. SND sestavljajo nekdanje republike Sovjetske zveze razen baltskih držav. Vendar pa je srečanje potekalo v senci medsebojnih obtoževanj in nape- tosti med nekaterimi članicami organizacije. Tako je privrel na dan spor med Rusijo in Ukrajino zaradi cen zemeljskega plina, delegaciji Armenije in Azer- bajdžana pa sta si izmenjali ostre opazke na račun dolgotrajnega spora v Gor- skem Karabahu. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se vrha SND sploh ni udeležil, prav tako tudi ni bilo predsednikov Azerbajdžana in Armenije. (sta) ran priključil na omrežje prvo jedrsko elektrarno Hofer sporoča 08.09. o izdelku iz nase posebne ponudbe Uporabite QR-kodo in obiščite WWW.hofer.Sl! Iranska jedrska elektrarna v Bušerju je priključena na omrežje. (Reuters) Iran je na omrežje priključili svojo prvo jedrsko elektrarno v Bušerju, je včeraj sporočila iranska organizacija za jedrsko energijo. Jedrsko elektrarno so na omrežje priključili v soboto zvečer po srednjeevropskem času, proizvaja pa 60 megavatov energije od skupno tisoč megavatov, kolikor je njena polna obrato- valna moč. Tiskovni predstavnik organizacije za jedrsko energijo Hamid Kadem Kaemi je za arabsko televizijo Al Alam dejal, da bodo obratovalno moč jedrske elektrarne v testnem obdobju postopno povečevali, 12. septembra pa naj bi do- segla že 40-odstotno zmogljivost. Kaemi tudi pričakuje, da bo polno obrato- valno moč tisoč megavatov dosegla konec novembra ali v začetku decembra. Priključitev na električno omrežje je bila sprva načrtovana za konec leta 2010, vendar so jo večkrat preložili zaradi tehničnih težav. Gradnja jedrske elek- trarne v Bušerju se je sicer začela v 70. letih prejšnjega stoletja, nemško podjetje Siemens pa je dela prekinilo po islamski revoluciji leta 1979. Leta 1994 je nato Rusija privolila, da jo bo dokončala in zanjo dobavila gorivo. Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ZDA in sosednji Izrael so zaskrbljeni, da bi jedrska elektrarna lahko služila Iranu za razvoj jedrskega orožja. Teheran sicer zatrjuje, da uporablja jedrsko energijo zgolj v miroljubne namene. (zur) Ponudba sadja in zelenjave velja od 05.09. do 11.09.2011 (v nedeljo je ponudba sadja in zelenjave na voljo samo v poslovalnicah, ki so v nedeljo odprte) oz. do razprodaje zalog. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi za serviranje. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Cene so vevrih in vključujejo DDV. Za napake vtisku ne odgovarjamo.