URN_NBN_SI_DOC-AG3GCSSA

lesorezu je bila tudi tu prisotna delitev dela na izdelovanje predloge, graviranje in tiskanje, tudi načini vrezovanja oz. graviranja so bili različni. Prvotno teh- niko neposrednega graviranja oz. vrezovanja tiskovnih elementov v kovinsko (bakreno) ploščo je kasneje dopolnila tehnika graviranja zaščitnega sloja na površini plošče in jedkanje kovine s kislino (jedkanica). Med tehnike globokega tiska, ki so se uporabljale za izdelavo tiskovnih form za tiskanje ilustracij, štejemo še mezotinto in suho iglo. Te tehnike so omogočale tudi upodabljanje večtonskih reprodukcij, vendar samo v manjših nakladah. Različne tone so dosegali z različno globino gravure oz. temu ustrezno parcialno različno količino tiskarske barve na odtisu. Prvo reprodukcijo s tremi procesnimi barvami (modra, rumena, rdeča) na osnovi Newtonove teorije je v obdobju od leta 1711 do leta 1723 v tehniki bak- rotiska izdelal Jacques-Cristophe LeBlon. Primere trikromatske reprodukcije in opis barvne teorije je objavil v delu Coloritto: Or the Harmony of Colouring and Painting leta 1725 (Oxford, 2011). Za faksimilne reprodukcije so tehniko globokega tiska uporabljali že v 17. stoletju, za reproduciranje avtografij pa je kombinirani tehniki knjigotiska in jedkanice leta 1788 uporabil J. Thane v delu British autography, kasneje, leta 1829, pa še J. G. Nichols v delu Autographs of royal, noble, learned and remarkable personages conspicuous in English history. Litografijo je leta 1796 izumil A. Senefelder (Walenski, 1975). To je tehnika ploskega tiska, pri kateri so na ravni kamniti plošči (higroskopičen apnenec iz kamnoloma Solenhofen na Bavarskem) z mastno litografsko kredo, tušem oz. črnilom (iz voska, mila in saj) ali tiskarsko barvo ročno upodobili tiskovne elemente. Senefelder je najprej z jedkanjem kamna z dušikovo kislino poskusil izdelati reliefno tiskovno formo za visoki tisk, kasneje istega leta je izumil ploski tisk. Netiskovne elemente, ki ležijo v isti ravnini kot tiskovni elementi, je pred nabarvanjem zaščitil z vodo, ki ji je dodal kislo raztopino gumi-arabike. Tiskal je neposredno s kamna na papir, kasneje so uporabili namesto kamna tudi poseben papir (papirografija, samo za manjše naklade in manj zahtevne tiskovine) ali kovinske plošče iz cinka (cinkografija, od leta 1805) in v začetku 20. stoletja uvedli posredni tisk (prvi stroji za posredni tisk so se uporabljali za tiskanje na pločevino že leta 1875), izum ofsetnega tiska pa različni avtorji pripisujejo I. W. Rubelu leta 1904 oz. C. Hermannu leta 1905 in drugim na začetku 20. stoletja Danes se uporabljajo predvsem predoslojene aluminijaste kovinske plošče in posredni tisk, tehnika pa je znana kot ofsetni tisk. Klasično litografijo danes (od sredine 20. stoletja) uvrščamo med umetniške grafične tehnike, čeprav se ime tehnike še pojavlja v povezavi z industrijskimi tehnikami (npr. angl. lithography v pomenu ofsetni tisk, fotoliti kot kopirne predloge - filmi, litograf kot oznaka za strokovnjaka v grafični pripravi oz. v reproduk-