URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Bank@Net NOVE GENERACIJE Popoln nadzor nad osebnimi financami z aplikacijo Moj denar. Več informacij poiščite na www. nkbm. s i/banka net ^ Ñ X N o va KBM Tisoč jgodh, banko. Boštjan Frešer: V mleku ni listerie Boštjan Frešer s kmetije Frešer, ki ima mlekomat v mariborskem E. Leclercu, je včeraj v sporočilu javnosti zatrdil, da v mleku iz tega mlekomata ni bakterije listeria. Frešerjevi so po rezultatih analize, ki jih je objavila Zveza potrošnikov, nemudoma dali v analizo še lasten vzorec na Zavodu za zdravstveno varstvo, ki je akreditiran laboratorij za iz&shy;vedbo takšnih analiz. Rezultati analize so pokazali, kot zatrjuje Boštjan Frešer, da v mleku ni bakterije Listerie monocyto- genes. "Želimo poudariti, da mleka ne prodajamo le v mlekomatih, temveč ga oddajamo tudi v mlekarno. Glede na dosedanje ana&shy;lize ga vseskozi uvršča- jo v razred E (ekstra kakovostni razred). Če bi naše mleko res vsebovalo listero monocitogenes ali kako drugače odstopalo od zakonskih predpisov, ga mlekar- na ne bi odkupovala. Njihove analize se izvajajo mesečno v akred&shy;itiranih laboratorijih." Več bodo povedali na današnji tiskovni konferenci. (gr) SCT: Zadnji dan za prijavo terjatev VZMD je včeraj s sporočilom za javnost spomnil upnike ter 563 iztisnjenih del- ničarjev iz družbe SCT, d.d., ki so skupaj upravičeni do izplačila dodatnih 1,8 mi- lijona evrov odpravnin, da je - glede na začetek stečajnega postopka nad družbo SCT - treba prijaviti terjatve najkasneje danes. VZMD bo vsem zainteresiranim za prijavo terjatev ponudil ustrezno strokovno pomoč in zagotovil sodelovanje odvetniške družbe, vendar odvetniških stroškov (ti so odvisni od višine posa- mezne prijavljene terjatve) v tem primeru VZMD ne bo mogel pokrivati - kakor je doslej kril popolnoma vse stroške npr. v primeru sodnega postopka, s katerim je bila dosežena upravičenost do dodatne denarne odpravnine. (gr) Pomoč podjetjem Izmenjava dobrih praks in informacij ter predstavitev spodbud EU, ki so lahko v pomoč malim in srednje velikim podjetjem, je, kot so sporočili iz Evropske komisije, namen tudi letošnjega evropskega tedna podjetništva. Podjetniki lahko med 3. in 9. oktobrom sodelujejo na dogodkih v 37 državah, tudi v Slo- veniji. Seznanili se bodo lahko z informacijami, kaj EU na nacionalni, regi- onalni in lokalni ravni ponuja v podporo mikro-, malim in srednje velikim podjetjem. (zku) • d o b a v a r č e v a n j a o d 5 d o 20 let < 0 ^ ^ • o b r e s t n e m e r e z a o b d o b j e 5 l e t z n a š a C S 4,50 % letno, n a d 5 l e t p a 6 mesečni EURIBOR + 2,0 % • izplačilo: enkratno ali v obliki mesečne rente www.probanka.si P R O l i / V N KA finančna skupina B A N K A S L O V E N I JE Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 14. septembra 2011 Država Oznaka Šifra Tečaj ZDA USD 840 1,3729 Japonska JPY 392 105,48 Bolgarija BGN 975 1,9558 Češka CZK 203 24,545 Danska DKK 208 7,4480 Velika Britanija GBP 826 0,86950 Madžarska HUF 348 286,23 Litva LTL 440 3,4528 Latvija LVL 428 0,7095 Poljska PLN 985 4,3580 Romunija RON 946 4,2890 Švedska SEK 752 9,1720 Švica CHF 756 1,2033 Norveška NOK 578 7,7460 Hrvaška HRK 191 7,4960 Rusija RUB 643 41,6200 Turčija TRY 949 2,4287 Avstralija AUD 036 1,3401 Brazilija BRL 986 2,3518 Kanada CAD 124 1,3583 Kitajska CNY 156 8,7818 Hongkong HKD 344 10,7136 Indonezija IDR 360 12058,95 Izrael ILS 376 5,0940 Indija INR 356 65,4190 Južna Koreja KRW 410 1517,90 Mehika MXN 484 17,6663 Malezija MYR 458 4,2196 Nova Zelandija NZD 554 1,6677 Filipini PHP 608 59,348 DELAVSKA HRANILNICA d.d. www.delavska-hranilnica.si UGODNI GOTOVINSKI KREDITI do 120 m e s e c ev Info: 20.000,00€, anuiteta: 218,03 €, doba: 120 mes., 6M euribor + 3,70%, skupni znesek: 27.407,82 €, EOM na dan 13.09.2011 znaša 7,27%. Mednarodni obrtni sejem v Celju: profil obiskovalcev se spreminja, saj ti po mnenju organizatrojev prihajajo predvsem z določe- nim namenom. (Igor Napast) Podoba sejma se iz leta v leto spreminja "Opozarjali s mo obrtnike, da je rešitev iz krize dober in inovativen izdelek - veliko teh je bilo m oč videti na sejmu," pravi Štefan Pavlinjek FRANC KRAMER "Podoba našega mednarodnega obr- tnega sejma se je v zadnjih letih močno spremenila. To se kaže po raz- stavljavcih, izdelkih, ki jih predstavlja- jo, sklenjenih poslovnih dogovorih na sejmu. Posledica tega pa je tudi, da se spreminja profil obiskovalcev, saj pri- hajajo predvsem taki z določenim na- menom. Zato pa je obiskovalcev tudi manj," ob sklepu 44. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju pravi Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica Celjskega sejma. Letos naj bi Mos, ki je včeraj zaprl vrata, vseeno obiskalo 130 do 140 tisoč obiskovalcev. "Število obiskovalcev res malo upada, vendar precej manj kot na podobnih drugih sejmih," ob tem pravi Štefan Pavli- njek, predsednik soorganizatorice, Obrtno-podjetniške zbornice Sloveni- je. Oba pa sta včeraj zagotovila, da sta z letošnjim sejmom zelo zadovoljna. Usmerjevalne table Breda Obrez Preskar opozarja na "neposluh" pri nekaterih državnih insti- tucijah, ki preprečujejo, da bi obiskovalce bolje usmerjali na celjski sejem. Nikakor namreč ne uspejo, da bi na avtocesti lahko postavili usmerjevalne table, ki bi ob izvozih opozarjale voznike na to sejemsko prireditev. "Že tri- krat smo dali vloge na Dars in direkcijo za ceste, pa nič. Pri nas to ni možno, domala povsem v tujini pa je!" Največja vrednost letošnjega obr- tnega sejma v Celju je po besedah obeh predstavitev vrhunskih izdelkov obr- tnikov in malih podjetnikov, ki so re- snično inovativno naravnani. In prav ti nas lahko hitreje spravijo iz krize. "Mi smo opozarjali obrtnike," pravi Pavlinjek, "da je rešitev iz krize dober artikel, inovativen, in osvajanje novih tržišč. Ker smo obrtniki fleksibilni, smo hitro prihajali do novih izdelkov, ki jih danes prodajamo po vsem svetu. Na sejmu pa smo tudi veliko svetovali tistim, ki v to dejavnost šele vstopajo ali imajo težave pri delu." Za Pavlinje- ka so izrednega pomena tudi mnogi poslovni pogovori, okoli 500 jih je bilo z obrtniki in delegacijami. Tudi s partnerskimi zbornicami. Z Makedon- ci so podpisali memorandum o sode- lovanju. "Zakaj ne bi naših izkušenj prenesli tudi v države, kjer obrtništvo šele začenjajo?" So pa tudi opozarjali ustrezne države organe, ob odprtju tudi pred- sednika vlade Boruta Pahorja, na še vedno preveč ovir za hitrejši razvoj obrti in podjetništva. "Če želimo, da bosta ti panogi gospodarstva na- domeščali tudi družbeni proizvod tistih podjetij, ki so šla v stečaj, mora država narediti dobro poslovno okolje in urediti zakonodajo, da bomo enakopravni z zahodno konkurenco." Po prvih analizah, ki so jih opra- vili organizatorji, je tudi dve tretji- ni razstavljavcev z letošnjim Mosom zadovoljnih, približno toliko jih napoveduje svoj nastop tudi za prihodnje leto. Enak je odstotek za- dovoljnih obiskovalcev. Zato je Ob- rezova optimistična: "Za obisk na prihodnjih sejmih se ne bojimo, se bo pa še naprej spreminjal." Pravi tudi, da bodo prisluhnili razstavljavcem in sejem skrajšali vsaj za en dan. KZ Vipava prevzema Agroind in prodaja hranilnico V kmetijski zadrugi so včeraj objavili prevzemno ponudbo za nakup družbe Agroind Vipava 1894, kjer so že 74,98-odstotni lastniki, so pa v zaključni fazi pogovorov o prodaji večinskega deleža v Hranilnici Vipava DAMIJAN TOPLAK Kmetijska zadruga je že lastnica 74,98 odstotka vseh delnic podjetja Agro- ind Vipava 1894, katerega glavni de- javnosti sta prodaja vina ter mleka in mlečnih izdelkov. Za preostalih 97.683 delnic Agroinda ponujajo 2,40 evra za posamezno delnico, s čimer bi se lahko prevzemni znesek povzpel na 234.439 evrov. V KZ Vipava isto- časno nameravajo 1,6 milijona evrov svojih poslovnih terjatev do Agroin- da pretvoriti v kapital. S tem bi precej pomagali finančno izčrpanemu Agro- indu, ki je v letih 2009 in 2010 skupno pridelal za 5,3 milijona evrov izgube. Tudi zaradi tega so že lani zamenjali vodstvo podjetja, po besedah direktor- ja KZ Vipava Borisa Bajca pa bodo v izgubarskem mlekarskem delu v pri- hodnje predvidoma sedanje število 45 izdelkov prepolovili. Agroind je lansko poslovno leto zaključil s 122 zaposlenimi, od leta 2008 do lani pa so se jim letni prihod- ki praktično prepolovili (s 17 so se zni- žali na dobrih devet milijonov evrov). Ob slabih petih milijonih evrov kapi- tala so v Agroindu lansko leto končali s 7,5 milijona evrov finančnih obve- znosti. Prevzemnega praga uspešnosti za Agroind (prevzemni postopek se bo končal 13. oktobra letos) v KZ Vipava niso določili, je pa prevzemna cena z 2,40 evra za delnico zaradi slabšega poslovanja v zadnjih letih precej nižja od knjigovodske vrednosti 12,60 evra ob koncu lanskega leta. Ob KZ Vipava imata skupaj skoraj 20 odstotkov delnic Mercata in Sod. S približno 203 tisoč evri izgube je lansko leto skleni- la tudi sama KZ Vipava, ki zaposluje le šest ljudi, združuje pa 663 članov in 700 kooperantov. KZ Vipava je tudi 55,97-odstotna lastnica Hranilnice Vipava, ki pa je lansko leto sklenila s 122 tisoč evrov čistega dobička. Ker KZ Vipava ne uspe zagotoviti potrebne dokapita- lizacije hranilnice, je trenutno v po- govorih za prodajo svojega deleža, o imenu potencialnega kupca, s kate- rim se dogovarjajo le še o končni ceni, pa Boris Bajc včeraj za Večer ni želel govoriti. Če bi uspeli v KZ Vipava iz- tržiti knjigovodsko vrednost delnic, kar je trenutno za bančne delnice kar velik podvig, bi za delež v omenjeni hranilnici prejeli 1,25 milijona evrov. Pred časom je bila v pogovorih za nakup vipavske hranilnice tudi Dela- vska hranilnica. Omenjeno kupnino bi lahko namenili za sanacijo poslo- vanja KZ Vipave, še bolj pa Agroinda 1894 Vipava, ki naj bi letos po besedah Borisa Bajca dosegel "le" še slab mili- jon evrov izgube in ne bo več zniževal števila zaposlenih, kvečjemu koga do- datno zaposlil.