URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Societe Generale: nižja bonitetna ocena (Reuters) Se dolžniška kriza spreminja v bančno krizo? Delnice treh najpomemb- nejših bank v Franciji so letos izgubile od 41 do 55 odstotkov vredno- sti. Agencija Moody's je znižala bonitetno oceno Credit Agricole in Societe Generale za eno stopnjo IRENAFERLUGA Bonitetna hiša Moody's je včeraj za eno stopnjo znižala bonitetno oceno dvema od treh največjih bank v Fran- ciji, Credit Agricole in Societe Ge- nerale. Obema bankama je znižala dolgoročno kreditno tveganje, in sicer Credit Agricole z Aa1 na Aa2, oceno Societe Generale pa z Aa2 na Aa3. Moody's je bonitetno oceno naj- večje francoske banke BNP Paribas pustil nespremenjeno pri Aa2, a z ne- gativnimi obeti, je poročala agencija Bloomberg. Moody's je že junija opo- zoril na možnost znižanja bonitetnih ocen vseh treh francoskih bank, pred- vsem zaradi njihove izpostavljenosti do grške finančne krize. Dramatičen padec vrednosti delnic Delnice vseh treh bank so v zadnjih tednih zdrsnile zaradi izpostavljeno- sti do grške dolžniške krize in zaradi turbulentnih razmer v območju evra, delnica Credit Agricole na 5,33 evra, delnica Societe Generale pa na 17,86 evra. Delnica BNP Paribas, ki je letos izgubila že 41 odstotkov, je zdrsnila za 0,2 odstotka na 27,95 evra. Delni- ca Credit Agricole je letos izgubila že 46 odstotkov, delnica Societe Generale pa 55 odstotkov, ob naraščajočem pri- čakovanju, da se evropska dolžniška kriza spreminja v bančno krizo. Samo v ponedeljek so tečaji delnic vseh treh naštetih bank padli za več kot deset odstotkov. Bonitetno oceno Credit Agricole je Moody's znižal predvsem zaradi neposredne izpostavljenosti banke do Grčije. Znižanje ocene Soci- ete Generale pa je povezano s ponovno oceno državne pomoči, ki naj bi bila na voljo banki v resni krizi. Francija je s 56,7 milijarde dolarjev na vrhu seznama upnikov Grčije pri iz- postavljenosti do zasebnega in javne- ga dolga, izhaja iz junijskega poročila Banke za mednarodne poravnave iz Basla. "Nova ocena Credit Agricole je v skladu z njeno izpostavljenostjo do grškega gospodarstva," so znižanje bo- nitetne ocene komentirali v Moody'su, kjer so bonitetno oceno treh vodilnih francoskih bank ponovno proučili zaradi skrbi glede neskladja med oceno in njihovo izpostavljenostjo do Grčije, bodisi skozi lastništvo grških dolžni- ških vrednostnih papirjev bodisi skozi obseg posojil grškemu gospodarstvu. Moody's: Izpostavljenost kljub obvladljivosti prevelika Znižanje ocene Societe Generale je povezano s ponovno oceno državne pomoči, ki naj bi bila na voljo banki v resni krizi. Prvotne ocene so bile, da bi bila izredna sistemska državna pomoč za to banko verjetna, a je zdaj ta verjetnost povečana na zelo verje- tno. Pri agenciji Moody's ugotavljajo, da imata tako Societe Generale kot Credit Agricole zadostno kapitalsko osnovo, da se soočita s potencialnimi izgu- bami zaradi poglabljanja dolžniških težav v območju evra in izpostavlje- nosti do ranljivih članic, kot je Grčija. Vseeno pa je njihova izpostavljenost kljub obvladljivosti prevelika, da bi upravičevala dosedanjo oceno. V pri- meru BNP Paribas je ocena glede spo- sobnosti banke, da se sooči s težavami, enaka, a si je Moody's vzel še nekaj več časa in v prihodnje je pričakovati zni- žanje, ki pa naj ne bi presegalo ene sto- pnje, je poročala STA. V BNP Paribas so včeraj napoveda- li, da načrtujejo povečati kapital tier 1 na 9 odstotkov do začetka leta 2013 v skladu s predpisi Basel III. Guverner francoske centralne banke Christi- an Noyer je ob tem povedal, da gre za omejeno znižanje bonitete dveh bank od treh. Moody's je tako te banke uvr- stil na enako raven kot druge boni- tetne agencije in na enako raven kot druge pomembne evropske banke. Letošnji obremenitveni test, katerega rezultate je evropska nadzorna agen- cija objavila sredi julija, so prestale vse francoske banke, le dve sta imeli količ- nik temeljnega kapitala tier 1 nižji od 7 odstotkov. Hypo Leasing s tožbo nad nekdanjega direktorja Andreja Potočnika Družba Hypo Leasing je zaradi oško- dovanja družbe v poslu pri finanč- nem lizingu rotacijskega stroja Solna Commercial za družbo MTK Print vložila tožbo proti nekdanjemu ge- neralnemu direktorju družbe An- dreju Potočniku. Hypo naj bi bil pri tem poslu oškodovan za 1,4 milijona evrov, te pa naj bi si bili razdelili ne- kateri posamezniki. V družbi Hypo Leasing so poja- snili le, da so zoper Potočnika res vlo- žili tožbo, ker pa postopek še traja, podrobnosti ne morejo razkriti. So pa poudarili, da je bila tožba vložena z namenom, da se družbi Hypo Lea- sing povrne škoda, ki naj bi bila na- stala v obravnavanem primeru. S tem Hypo Alpe-Adria kaže aktivni pristop in s ciljem čimprejšnje celovite razja- snitve delovanja nekdanjih vodilnih v Hypo Alpe-Adrii. Kot je STA izvedela iz neuradnih virov, naj bi bil Potoč- nik v imenu Hypo Leasinga oktobra 2007 sklenil pogodbo o finančnem li- zingu z družbo MKT Print, predmet pogodbe pa je finančni lizing rotacij- skega stroja Solna Commercial C800 v vrednosti 5,8 milijona evrov. Pla- čilo za stroj je Hypo Leasing naka- zal proizvajalcu stroja, družbi Solna Offset AB, in sicer v višini 4,4 mili- jona evrov. Družbi Wessex, ki naj bi bila posrednik pri prodaji stroja, pa 1,4 milijona evrov. Hypo je omenje- na zneska, tudi posredniku, nakazal kljub temu, da je v predračunu proi- zvajalca družbi MKT Print zapisana cena 4,4 milijona evrov. To pomeni, da naj bi bil Hypo Le- asing stroj preplačal za 1,4 milijona evrov, kar naj bi Potočnik vedel, saj je osebno odobril plačilo računov. To pa pomeni, da je sklenil za družbo škodljiv posel, zato so v Hypu tudi vložili tožbo. Časnik Dnevnik je junija poročal, da naj bi bil MKT Print, ki je zdaj v ste- čaju, v letih 2007 in 2008 prek pod- jetja Wessex Corporate Holding na otoku Man v Irskem morju izpeljal določene sporne posle, ki so tarča kri- minalistične preiskave. Po podatkih naj bi bil eden izmed teh poslov tudi nabava omenjenega stroja, del plačane opreme pa MKT Print sploh ni dobil. MKT Print naj bi bil tako odškodovan za vsaj 3,2 milijona evrov. Potočnik je eden izmed vodilnih v Hypo Alpe-Adria Bank, ki so jih av- strijski lastniki v začetku leta z var- nostniki vrgli iz prostorov banke, kasneje pa so bili tudi odpoklica- ni. Poleg Potočnika sta bila v Hypo Leasingu odpoklicana še direktor- ja Marcel Sumper in Aleksander Skubic, iz same banke pa predse- dnik uprave Anton Romih ter člana uprave Andrej Lah in Urban Golob. (sta) Angela Merkel in Nicolas Sarkozy - Grčija mora ostati v evroobmočju. (Reuters) Merklova in Sarkozy proti izključitv Aten iz evroobmočja Grčija je zagotovila, da je trdno odločena izpolniti vse zaveze iz dogovorov s posojilodajalci in varčevalne ukrepe Nemčija in Francija sta se jasno za- vzeli za to, da Grčija ostane v evroo- bmočju, je po sinočnjem telefonskem pogovoru med nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predse- dnikom Nicolasom Sarkozyjem in grškim premierom Giorgosom Papan- dreouom poročala nemška tiskovna agencija DPA. Državniki naj bi se stri- njali, da je prihodnost Grčije v evro- območju. Po poročanju agencije Reuters so voditelji poudarili, da trdno stojijo za odločitvami, sprejetimi na julij- skem vrhu Evropske unije, potem ko je Grčija zagotovila, da je trdno odlo- čena izpolniti vse zaveze, sprejete v dogovorih z posojilodajalci, in varče- valne ukrepe, ki bi zagotovili, da bi iz- polnila sprejete fiskalne cilje. (gr) Barroso o federalizmu m evrskih obveznicah Jose Manuel Barroso: "Nov federalni zagon neizogiben" (Reuters) Poljska in Barroso svarita pred posledicami krize za Evropo. Komisija bo pre- dlagala evrske obveznice Kriza v območju evra lahko ima resne posledice za Evropo, sta včeraj v Stras- bourgu posvarila poljsko predsedstvo EU in Evropska komisija v razpravi z evropskimi poslanci. "Nadaljevanje krize bi povzročilo velike probleme," je dejal poljski finančni minister Jacek Rostowski, čigar država v drugi polo- vici leta predseduje EU. Opozoril je, da moramo biti pripravljeni na izjemno porast brezposelnosti, celo dvakratno, tudi v bogatih državah. Obenem je poljski minister pou- daril, da kriza ne sme biti izgovor za ustvarjanje "Evrope dveh hitrosti, dveh kategorij". "Ne imejmo nikakr- šnih iluzij. Če se zlomi evro, EU ne bo preživela veliko dlje in posledice bodo zelo dramatične," je posvaril. Tudi predsednik Evropske komi- sije Jose Manuel Barroso je poudaril, da se soočamo z najresnejšim izzivom te generacije. Po njegovih besedah gre za boj za službe in za podobo Evrope v svetu. "Moja prva skrb je izvedba tega, kar smo se dogovorili," je pozval. Ob tem je Barroso resno okrcal države članice, ki se obotavljajo pri uveljavljanju dogovorov, in jih pozval, naj izpolnijo svoje obljube. Pri tem je opozoril na resen problem zaradi raz- like med hitrostjo finančnih trgov in časom, potrebnim za sprejemanje od- ločitev v EU.Barroso pozval k fede- ralizmu in najavil predlog za evrske obveznice Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Stras- bourgu pozval k federalizmu, češ da je "nov federalni zagon neizogiben". Poleg tega je napovedal, da bo komisija kmalu predlagala možnosti za uvedbo skupnih evrskih obveznic. "Kar potrebujemo sedaj, je nov zagon, ki bo združeval - nov, federalni trenutek. Ne bojmo se te besede, fede- ralni trenutek je neizogiben," je pou- daril Barroso v razpravi z evropskimi poslanci. Njegove besede je ponovil tudi evropski komisar za denarne in go- spodarske zadeve Olli Rehn. "Ta fede- ralni trenutek se mora začeti danes," je pristavil. Poleg tega je Barroso napove- dal, da bo komisija kmalu predstavila možnosti za uvedbo skupnih evrskih obveznic, o katerih je bilo ob stopnje- vanju krize veliko burne razprave. Barroso je pojasnil, da bodo neka- tere možnosti za uvedbo skupnih ob- veznic, ki jih bo predlagala komisija, mogoče v okviru obstoječe pogodbe EU, nekatere pa bodo terjale spremem- be pogodbe. Ob tem je šef komisije poudaril, da skupne obveznice niso takojšnja re- šitev za vse probleme, temveč le ele- ment celostnega pristopa k nadaljnji ekonomski in politični integraciji. (sta)