URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

V krizi je pomen dobre izobrazbe večji Nova študija OECD Izobraževanje na prvi pogled 2011 je objavljena in njeno sporočilo je: vložek v izobraževanje se obrestuje - posamezniku in družbi JASNA SNEŽIČ V Parizu, Londonu, Berlinu, Bruslju, Washingtonu, Tokiu in Ciudad de Mexicu je v torek Organizacija za eko- nomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sporočila kazalnike o izobraževal- nih sistemih v 43 državah članicah, ki jih vsako leto sredi septembra pri- naša njena publikacija Izobraževa- nje na prvi pogled. Na njeno objavo čakajo predvsem šolska ministrstva, saj na osnovi v katalogu primerljivih kazalnikov za izobraževalne siste- me (za leto 2009 so v tej publikaciji) vidijo, kje so, gledano z mednarodne perspektive. Prvič vključuje ta publi- kacija analize izobraževalnih sistemov v Braziliji, Kitajski, Indiji, Indoneziji, Rusiji in Južni Afriki. Letošnja publika- cija govori o sredstvih, vloženih v izo- braževanje, in kako se ta denar povrne posamezniku in družbi. V vseh drža- vah je velik pritisk na vlade, da odre- žejo visokemu šolstvu večji kos kolača. Kar je v zadnji publikaciji zanimivo, je, da so se analitiki na področju izobra- ževanja pri OECD resno lotili šolnin in reformiranja tega občutljivega podro- čja v zadnjih 15 letih. Plače učiteljev O čem predvsem govori najnovejša Education at a Glance? Govori o tem, katero stopnjo izobrazbe imajo odra- sli danes in katero so imeli pred dese- tletji. Pri mladih je analitike zanimalo, kolikšen delež jih zaključi srednješol- sko izobrazbo in koliko jih pridobi univerzitetno. Zanimivi so trendi pri slednji, saj je v terciarno izobraževanje vključenih največ mladih doslej. Tudi podatek, da zaključuje srednjo šolo več deklet kot fantov v vseh državah OECD razen v Nemčiji in Švici, je po- veden. Dekleta so tudi v večini med študenti in diplomanti, dominirajo na področju pedagoških, zdravstve- nih, humanističnih in umetniških štu- Če je v letu 1975 v tujini študiralo 8 0 0 tisoč mladih, jih je v letu 2 0 0 9 že 3,7 milijona. (Igor Napast) Slovenci med najbolj izobraženimi Analitike OECD je zanimalo, katero stopnjo izobrazbe imajo zaposleni, stari od 25 do 64 let. Med 36 državami je Slovenija s 54 odstotki te populacije s sre- dnješolsko, 75 odstotki z višješolsko in 88 odstotki z univerzitetno diplomo na tretjem mestu. Bolje izobražene zaposlene od nas imata samo Norveška in Švica. V prvi ima dokončano terciarno izobraževanje 90,23 odstotka za- poslenih, v drugi pa 89,60. Na zadnjih mestih z manj kot 80 odstotki so Ita- lija, Madžarska, Čile, Koreja in Turčija. Povprečje v državah OECD pa je 84 odstotkov zaposlenih z univerzitetno diplomo, 74 odstotkov z višješolsko in 56 odstotkov s srednješolsko izobrazbo. dijskih smeri. Education at a Glance je pogledala tudi, koliko študentov se odloči za študij v tujini danes in koliko se jih je pred 30 leti. Njihovo število je v svetu močno naraslo, od 800 tisoč v letu 1975 na 3,7 milijona v letu 2009. Avstralija, Velika Britanija, Avstrija, Švica in Nova Zelandija so države z najvišjih deležem tujih študentov. Ni mogoče spregledati, da je med tujimi študenti iz držav, ki niso članice OECD, kitajskih kar 18,2 odstotka. Kako je z izdatki, ki jih države OECD namenijo za izobraževanje? Če jih primerjamo s podatki iz prejšnjih publikacij, je očitno, da se povečujejo; države OECD namenjajo za izobraže- vanje 6,1 odstotka BDP (v letu 2008) in v letih med 2000 in 2008 so se ti izdat- ki povečevali v 25 od 32 držav hitreje, kot se je povečeval BDP. Koliko pa so države namenile za plače učiteljev? Po letu 2000 so se nji- hove plače povečevale v večini držav, najbolj, celo za več kot 50 odstotkov, v Češki, Estoniji in Turčiji. Izjeme v tem trendu so Avstralija, Francija, Japon- ska in Švica, kjer so se učiteljske plače zmanjšale. Zelo resno so se analitiki OECD tokrat posvetili analizi zaposlovanja mladih. Ugotovitev, da je več kot 50 odstotkov mladih, starih od 15 do 19 let, ki ne hodijo v šolo, brezposelnih. In v večini držav tisti, ki niso vklju- čeni v delo, izobraževalni sistem ali prakso, ne prejemajo nikakršne pod- pore. Tudi zato morajo vlade vlagati v izobraževanje, saj so bolje izobraženi manj pogosto prejemniki podpore za brezposelne. Rezultati pomenijo za šolsko poli- tiko nekakšen kompas. Glede na to, da so že nekaj let v publikaciji objavljani tudi kazalniki za Slovenijo, bi pričako- vali, da jih bo šolsko ministrstvo pre- streglo in o njih seznanilo javnost, ko so še vroči. Takšno pot namreč ubira- jo ministrstva v lepem številu evrop- skih držav. Stavka na čilskih šolah in univerzah Pogajanja med predstavniki študentov in čilsko vlado, ki jo je zastopal pred- sednik države Sebastian Pinera, so se končala takoj po začetku. Predstav- niki študentskega gibanja so zavrnili možnost, da bi se o reformi visokega šolstva pogajali pod pogoji, ki jih je po- stavila vlada. Tako naj bi se nadaljevali že trimesečna stavka na šolah in uni- verzah ter protestni pohodi. V prestolnici Santiago in mestu Valparaiso so se spet spopadli de- monstranti in policija, vendar so bile demonstracije nazadnje malce mir- nejše kot sicer, brez običajnega plesa in petja. Študenti so zaradi žalovanja za 21 smrtnimi žrtvami letalske ne- sreče za hip razmišljali, da bi se pro- testom povsem odpovedali. Ponudba vlade se je njihovim predstavnikom zdela preskromna. Camila Vallejo je v imenu združenja Confech zapustitev pogovorov pojasnila z besedami, da jih "vabijo skočiti v bazen brez vode". Konservativni predsednik Pinera ob- žaluje odločitev študentov, hkrati pa jim posredno očita pomanjkanje dobre volje. Predsednik in predstavniki štu- dentov in učiteljev so se sestali v pred- sedniški palači, pogovor je trajal skoraj štiri ure, a se je končal brez rezultatov. Šolarji in študenti že mesece zahtevajo za Čile bolj pravičen in boljši izobraže- valni sistem in v ta namen že od junija množično (v desettisočih) protestira- jo na ulicah in zahtevajo več sredstev za javne šole in univerze. Celo držav- ne šole namreč zahtevajo visoke šol- nine, teh pa si revnejše družine skoraj ne morejo privoščiti. Praviloma hočejo po več tisoč evrov na leto, zato mnogi mladi Čilenci študij končajo z visokimi dolgovi. Kdor pa si lahko privošči, hodi na še dražjo zasebno visoko šolo. V Čilu zaradi več valov privatizacij v minulih 30 letih le še četrtino izobraževalnega sistema financirajo z javnimi sredstvi. Organizacija za gospodarsko sodelova- nje in razvoj (OECD) navaja, da čilska država nameni 838 dolarjev po štu- dentu na leto, medtem ko je povprečje v 34 članicah OECD desetkrat višje, delež zasebnih sredstev za izobraže- vanje pa je v Čilu zdaleč največji. Po zakonu čilske javne in zasebne visoke šole sicer ne smejo ustvarjati dobičkov, vendar mnoge od njih to počno. Predstavnica študentov Camila Vallejo pravi, da hočejo temeljno pra- vico do brezplačnega in kakovostne- ga izobraževanja za vse državljane in konec kovanja dobičkov za zasebne šole. Ta 23-letna študentka geografije je karizmatična vodilna osebnost čil- skega študentskega gibanja. Vlada je sicer izrazila pripravljenost, da stvari spremeni s štipendijami in ugodnej- šimi študentskimi posojili, vendar se demonstrantom to ne zdi dovolj, marveč zahtevajo več državne podpo- re in brezplačen izobraževalni sistem - to pa vlada zavrača. Predsednik Pinera pravi, "da nič v življenju ni brezplačno, da mora vse nekdo plačati". Tudi kolumbijski študenti izraža- jo svoj bes do vlade: prejšnjo sredo so na ulicah Bogote, Calija in drugih mest skupaj z učitelji protestirali zoper re- formne načrte politikov in zahteva- li brezplačno državno izobraževanje. Natalia Amando, njihova predstavnica in aktivistka, poudarja, da "niso zgolj uporniški študentje, ki netijo proteste, marveč poskušajo podobno kot čilski kolegi svetu predočiti, da potrebuje- jo brezplačno izobraževanje, ker je to nujno za zdravo družbo". Kolumbijski študentje se upirajo postopni privatiza- ciji visokih šol. Vlada v Bogoti je marca napovedala, da bo dovolila zasebna vlaganja v državne visoke šole, vendar si je medtem premislila. Mnogi študen- tje vseeno ostajajo prepričani, da uni- verze vse bolj težijo k dobičku. Kakor navaja revija Christian Science Moni- tor, se študentje poleg vse višjih šolnin bojijo tudi odprave "nedobičkonosnih" predmetov, še zlasti v humanističnih znanostih. (dpa) Cambridge na čelu lestvice najboljših univerz Ameriška Harvard in MIT sta na ocenjevanju QS World University Rankings osvojila drugo in tretje mesto Na letnem ocenjevanju univerz po svetu QS World University Rankin- gs je prvo mesto na lestvici najbolj- ših univerz na svetu osvojil britanski Cambridge, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili prav tako elitni ame- riški univerzi Harvard in MIT (Mas- sachussets Institute of Technology). Na vrhu te lestvice sicer prevladuje- jo ameriške ustanove, saj jih je med prvimi 20 kar 13. Med najbolje ocenjenimi 20 uni- verzami je pet britanskih: poleg Cam- bridgea še Oxford na petem mestu, Imperial na šestem, UCL na sedmem in Edinburgh na dvajsetem. Edina univerza med prvo dvajseterico, ki ne deluje na angleško govorečem podro- čju, je švicarska ETH (Zvezna tehnič- na visoka šola) v Zurichu na 18. mestu. Izmed azijskih univerz so se najviš- je uvrstile hongkonška na 22. mesto, tokijska na 25. in singapurska nacio- nalna univerza za 28. mesto. Prvič se je med najboljšimi 200 univerzami znašla savdska kraljevska univerza, ki hkrati velja za najvišje ocenjeno uni- verzo z arabskega sveta. Univerza Cambridge je tokrat že drugih osvojila najvišje mesto. Vodja raziskovanja firme QS Ben Sowter pravi, da gre le za majhno razliko med Cambridgem in Harvardom oziroma da je prvi imel višji količnik študent- fakulteta in da je pozornost do posa- meznika ena izmed ključnih odlik tutorskega sistema Oxbridgea. Ocenjevalci tudi pravijo, da držav- na in zasebna sredstva za tehnološko raziskovanje spodkopava prevlado tra- dicionalnih obsežnih univerz. Pov- prečna starost gornjih sto univerz se je po letu 2010 znižala za sedem let, kar odseva ustanovitev novejših specia- liziranih univerz, navaja QS. Med 50 najbolj ocenjenih univerz se je uvrsti- lo devet britanskih univerz, med gor- njih sto pa 17. Sowter je še povedal, da letošnja tabela odraža najhujše posle- dice krčenja sredstev, ki so ga doslej doživele britanske univerze. Hkrati sta jim preventivne odpustitve zapo- slenih in povečan vpis v primerjavi s tujimi univerzami poslabšale količ- nik študent-fakulteta. V tem pogledu je bilo 34 od 37 britanskih univerz, ki so se uvrstile med gornjih 300, letos na slabšem kot lani. Naposled so ocenjevalci ugotovili, da je visoko izobraževanje na Otoku še zmeraj cenejše kot na mnogih ameri- ških univerzah, na drugih univerzah pa verjetno za enako šolnino ponuja- jo boljše storitve. Med gornjih sto uni- verz so se uvrstile tudi nizozemske univerze v Amsterdamu (63. mesto), Utrechtu (80. mesto) in Leidnu (88. mesto), ki za manj kot 2300 evrov po- nujajo enoletne tečaje angleščine. Univerze ocenjujejo na podlagi vrste dejavnikov, med drugim aka- demskega ugleda, zaposljivosti di- plomirancev, navedb in količnika učiteljsko osebje-študent. (Guardian) Pogoste težave pri pisanju Nova študija je pokazala, da pri otrocih z motnjo pomanjkanja pozornosti zaradi hiperaktivnosti (ADHD) obstaja večja možnost, da bodo imeli težave pri pisanju in bodo slabo črkovali in obvladali slovnico. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) v ZDA pri skoraj desetih odstotkih otrok, starih od štiri do 17 let, vsaj enkrat diagnosticirajo ADHD. Njihovo število se v zadnjih letih še povečuje. V okviru študije, ki jo je vodila Slavica Katusic s klinike Mayo, so proučili skoraj 6000 otrok, torej vse, ki so se med letoma 1976 in 1982 rodili v Rochestru v Minnesoti, kjer ima omenjena klinika sedež, in so po petem letu starosti še živeli tam. "Pisanje je veščina, odločilna za akademsko uspešnost ter tudi za socialno in vedenjsko strukturo posameznika," je dejala Katusiceva in dodala, da učitelji in starši s pisanjem povezane težave pogosto prezrejo. (Reuters) Mlada supernova bega znanstvenike Kalifornijski astronomi so odkrili nam najbližjo in najsvetlejšo supernovo svoje vrste v zadnjih 25 letih: "samo" 21 milijonov svetlobnih let od Zemlje so ujeli sij drobne, samo sebe uničujoče zvezde, pri čemer naj bi ta kmalu postala vidna tudi astronomom amaterjem. Zvezdo naj bi bili odkrili v prvih urah redke ve- soljske eksplozije, in to z uporabo posebnega teleskopa v observatoriju Palomar blizu velemesta San Diego na jugu Kalifornije in močnih superračunalnikov v državnem laboratoriju v Berkeleyju pri San Franciscu. (Reuters) Južnoafriški fosili govorijo o povezavah s človekom Dobro ohranjena kopica dva milijona let starih fosilov kaže, da je deloma člo- veška, deloma opičja vrsta živih bitij imela roke, podobne človeškim, dobro zasnovane gležnje kot pomoč za gibanje in presenetljivo majhne, vendar višje razvite možgane, so poročali pred dnevi. Ti fosili, odkriti v neki votlini sever- no od južnoafriškega velemesta Johannesburga, bi lahko spremenili naše gle- danje na izvor človeka. Pomenijo namreč kombinacijo anatomskih značilnosti, ki jih doslej še niso videli in ki dokazujejo tesne povezave med to vrsto živih bitij in ljudmi. (Reuters) Vodene shujševalne kure delujejo Debeli bolniki, ki so jim zdravniki priporočili udeležbo na vodeni shujševali kuri, so shujšali dvakrat toliko bolj kot tisti, ki so v letu dni ubirali tradicional- no pot izgube teže, je pokazala neka raziskava. V prvi nadzorovani raziskavi z naključno izbranimi testiranci (kar velja za zlato pravilo znanstvene analize), v kateri so neposredno primerjali komercialni program izgubljanja teže in stan- dardno shujševalno kuro v režiji družinskih zdravnikov, so se komercialni vo- ditelji shujševanja pokazali dvakrat bolj učinkoviti. (Reuters) Šesttonski satelit bo tresnil na Zemljo Pokvarjen 6,5 tone težak znanstveni satelit ameriške vesoljske agencije Nase, ki ga je leta 1991 v vesolju namestila posadka vesoljskega taksija, se bo ta mesec vrnil oziroma treščil na Zemljo, pri čemer bodo ostanki najverjetneje končali v morju ali na neobljudenem območju, zagotavljajo funkcionarji. Satelit UARS (raz- iskovalni satelit za gornjo atmosfero) so izključili leta 2005, s čimer se je pridružil drugim vesoljskim odpadkom v Zemljini krožnici. V našo atmosfero naj bi spet vstopil v drugi polovici septembra, vendar ne vedo natanko, kdaj in kje. (Reuters)