URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Osnovni, super klasični, super sodobni, mega Kaj bo v sezoni 2011/12 na tržaškem slovenskem odru POLJANKADOLHAR "Preprosto si želimo, da bi se v našem gledališču prijetno počutili, da bi za obisk teatra navdušili še koga, da bi v predstavah, ki si jih boste ogledali, za- čutili utrip časa in prostora, predvsem pa, da bi se ob njih ne dolgočasili." Tako se glasi vabilo, ki ga je novo umetniško vodstvo Slovenskega stal- nega gledališča naslovilo na Slovence v Italiji na predstavitveni tiskovni kon- ferenci sezone 2011/12. "Trojka", ki jo sestavljajo Jaša Jamnik, Boris Kobal in Sergej Verč, je pripravila pester spored gledaliških predstav, plesnih in glas- benih dogokdov, ki se bodo v novi sezoni zvrstili v tržaškem Kulturnem domu, v načrtih pa imajo tudi abonma v Gorici in Čedadu. Abonenti Slovenskega stalnega gle- dališča bodo lahko izbirali med štirimi različnimi abonmaji: osnovnim, super klasičnim, super sodobnim in mega abonmajem. Na velikem in malem odru si bo mogoče ogledati od šest do štirinajst dogodkov: tako dela sodob- nih avtorjev (Miro Gavran, Claudio Magris, Dušan Jelinčič) kot klasikov (Moliere, Cankar, Shakespeare), kuban- ske plese, Kogojevo opero Črne maske, koncert najpopularnejše slovenske skupine Siddharta in še marsikaj. Slovensko stalno gledališče bo na oder postavilo pet novih domačih pro- dukcij (med temi bo ena otroška pred- stava). Novembra bo na velikem odru zaživela komedija Šoferji za vse čase, delo Mira Gavrana, dramatika, ki velja za največkrat prevajanega in uprizor- jenega avtorja z območja bivše Jugo- slavije. Prevod, priredbo in režijo je podpisal Boris Kobal; na torkovi pred- stavitvi je dejal, da gre za univerzalno komedijo s politično in satirično ostjo, ki govori o korupciji na vseh nivojih. Besedilo bo tržaško obarvano, zasme- hovanega Hercegovca iz izvirnika bo zamenjal Musliman, in Kobal je pre- pričan, da je lahko ravno komedija iz domačega prostora najprimernejši za- četek sezone, ki želi privabiti v teater čim več gledalcev. Sledil bo Molierov Tartuffe, ki ga bo režiral Samo M. Strelec. Ptujski režiser se tako ponovno vrača v tržaški teater, kjer je že režiral predstavo Zaljubljeni Dodogki se bodo v novi sezoni zvrstili v tržaškem Kulturnem domu (na posnet- ku), v načrtih pa imajo tudi abonma v Gorici in Čedadu. (Marko Vanovšek) v smrt, ki je vzbudila veliko zanimanje (in tudi nekaj ostrih polemik). Razveseljivo novost predstavlja dejstvo, da bosta dve domači pro- dukciji zaupani režiserjema najmlaj- še generacije. Jernej Kobal bo režiral Kobarid '38 - kronika atentata, ki jo je pred leti z željo, da bi literarno ovre- dnotil gibanje TIGR, napisal tržaški novinar in pisatelj Dušan Jelinčič. V njej se je osredotočil na atentat na Benita Mussolinija, ki bi ga bil moral 20. septembra 1939 v Kobaridu izvesti Franc Kavs, režiser pa je poudaril, da bo skušal postaviti na veliki oder do- kumentarno dramo, ki se giblje med domoljubjem, terorizmom in žrtvijo. Saj razumete pa je naslov kratki pripovedi o mitu Orfeja in Evridike, ki jo je napisal tržaški pisatelj Claudio Magris, dramatizacija in režiraja pa sta delo Igorja Pisona, Tržačana, ki v Nemčiji dokončuje dramsko in operno režijo, in bi rad iz monologa naredil polifonsko postavitev. Režija nove otroške produkcije bo zaupana Katji Pegan, ki bo na oder postavila Jesihovega Desetega račka, zgodbo o čudoviti ljubezni med grdim račkom in grdo račko ... Med gostujočimi predstavami velja omeniti vsaj Shakespearovo ko- medijo Kar hočete, v režiji Janusza Kice in produkciji SNG Maribor, ter Kogojevo opero Črne maske, veliko koprodukcijo ljubljanske in maribor- ske Drame, ki bo tako prvič uprizor- jena tudi v Trstu. Kako preživeti in hkrati ohraniti dostojanstvo založnikov Letošnji festival Revija v reviji večinoma na Primorskem in na Krasu Pod okriljem založbe KUD Apokalipsa bo med 21. in 25. septembrom v Ško- cjanu, Kopru, Sežani, Trstu in deloma v Ljubljani zaživel 8. mednarodni fe- stival Revija v reviji. Poleg tradicional- nega delovnega srečanja založnikov bo čas tudi za literarne večere, okro- gle mize, glasbo in filme. Po napovedih koordinatorja pro- jekta Primoža Reparj'a na festivalu, ki bo večinoma potekal na Primorskem in na Krasu, tudi letos pričakuje okrog 70 urednikov, pisateljev in drugih kul- turnih delavcev iz 14 držav. Letos bo več festivalskega dogajanja v Trstu, medtem ko bo v Ljubljani potekal le sklepni večer. Med 30 literarnimi dogodki so- koordinatorka festivala Stanislava Repar izpostavlja niz dogodkov, ki so jih poimenovali po zbirki Fraktal. Znotraj tega sklopa bodo me drugim predstavili knjižne novosti založ- be in dve antologiji: Belo lebdenje z vsemi dosedanjimi festivalskimi lite- rarnimi branji v Trstu in višegrajsko haiku antologijo z naslovom Razsipa- ne jagode. V okviru festivala pripravljajo tudi okrogli mizi. Prva z naslovom Kako preživeti in hkrati ohraniti dostojan- stvo založnikov bo potekala 22. sep- tembra z začetkom ob 11. uri v Škocjanu (sodelovali bodo Zoltan Agoston (Ma- džarska), Miroslav Mičanovic (Hrva- ška), Zaneta Nalewajk (Poljska), Dušan Stojkovič (Srbija), Orlando Uršic (Slove- nija), Branko Čegec (Hrvaška), Jiri Ma- chaček (Češka), Alexander Halvonik (Slovaška)), druga pa bo pod naslovom Povezave med poezijo, premišljeva- njem poezije in haikujem dan pozneje z začetkom ob 16. uri v znameniti trža- ški "literarni kavarni" San Marco. Literarne dogodke bodo dopolnili z glasbenimi, med drugim so organiza- torji letos na festival povabili glasbe- no zasedbo iz Prage Mamapapa banda. Program bo ponudil tudi filmske pro- jekcije, v središču bo slovaška kinema- tografija. Filmi, ki si jih bo mogoče na festivalu ogledati v Kopru in Sežani, bodo v Ljubljani na ogled decembra v sklopu Slovaških dni. Poseben festivalski sklop pred- stavlja tudi revijalno-knjižni sejem v Trstu. Letos bo gostujoča založba v fokusu Litera iz Maribora. (kr) Kulturni dnevnik je v treh letih dosegel svoj namen, so prepričani v društvu Mars. (Marko Vanovšek) Konec Kulturnega dnevnika? Uspešen in priljubljen projekt Kulturni dnevnik, ki je pred tremi leti nastal z n a m e n om izobraževanja osnovnošolcev, je v letu evropske prestolnice kulture kljub ustnim zagotovilom iz zavoda EPK ostal brez finančne podpore PETRA ZEMLJIČ Kulturni dnevnik je nastal z name- nom, da zapolni vrzel na področju kulturnega izobraževanja mladih in je v treh letih povezal večino vidnej- ših ustanov v mestu, od Narodnega doma, SNG Maribor, Lutkovnega gle- dališča do muzejev in mnogih drugih. V zadnjem šolskem letu je projekt vključeval skoraj 600 učencev iz 16 mariborskih šol in je deloval kot pi- lotski projekt, kajti v letu 2012, ko bo Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK) skupaj s partnerskimi mesti, so slednja želela dnevnik razširiti še po svojih krajih. A se je zapletlo, pravijo v društvu Mars in Narodnem domu. Kljub večkratni podpori in zagotovi- lom v zavodu EPK, ki deli denar za pre- stolniške programe, je ta Kulturnemu dnevniku že na polovici izvedbe abo- nmaja v šolskem letu 2010/11 odrekel podporo. Direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina je zgrožen, kajti še danes ne vedo, ali bodo sploh izpeljali projekt v prihajajočem letu, kajti še za končno iz- vedbo v zadnjem letu so morali vzeti 80 tisoč evrov kredita (predvsem zaradi zagotovil o nadaljnji podpori) in zna se zgoditi, da bo največja produkcijska hiša v mestu ob koncu leta zato imela izgubo. "Skupaj z društvom Mars smo povezali vse kulturne institucije v mestu in občina je od samega začetka podpirala projekt, sedaj pa od zavoda EPK, ki je bil od začetka zastavljen in ustvarjen za potrebe EPK in tudi fi- nanciran v ta namen, nismo dobili niti evra. 600 otrok in še več ne bomo mogli izobraziti," pravi Rukavina. Poglejmo številke: Mestna občina Maribor je v letu 2008 za KIS - Kul- turno izobraževalno središče, kamor so spadali projekti Kulturni dnevnik, Art Kamp, Čitalnica na jasi in Festival šolske produkcije, namenila 76 tisoč evrov, v letu 2009 105.402 evrov - ta sredstva so pritekala preko začasnega sekretariata za izvedbo EPK - , v letu 2010 pa je zavod EPK za programe KIS namenil 140 tisočakov. V letu 2011 sredstva niso več bila namenjena in- tegralno za KIS, temveč je zavod EPK namenil 120.000 evrov za Art Kamp in 30.000 evrov za Čitalnico na jasi, za projekt Kulturnega dnevnika pa 0 evrov. "Zakaj ne, ne vemo, kajti pisne- ga odgovora nikoli nismo dobili, pa tudi ne odgovora na njihove naved- be, da projekt naj ne bi užival podpo- re ministrstva za šolstvo. To je zgolj programska odločitev in da ne bodo financirali nečesa dobrega, trajnostne- ga, razvojnega in izobraževalnega, je velika škoda," še navaja Rukavina. Denarja ni, želeli so preveč Kaj konkretno je zmotilo zavod EPK, da je odrekel podporo, nam tam niso znali povedati, očitno je vzrok v tem, da ni dovolj denarja. Od (ne)podpori šolskega ministrstva niso rekli nič, so pa priznali, da je Kulturni dnevnik za- gotovo uspešen projekt, a denarja zanj ni. Dr. Igor Saksida, svetovalec zavoda za otroško in mladinsko ustvarjalnost: "Omejena finančna sredstva, ki jih ima zavod Maribor 2012 EPK za rea- lizacijo programa otroške in mladin- ske ustvarjalnosti, ne dovoljujejo, da bi posameznim projektom namenjali nesorazmerno velik delež sofinancira- nja glede na ostale primerljive projek- te. O teh vprašanjih smo s prijavitelji večkrat razpravljali; namesto odobri- tve celotnih sredstev (pričakovani prihodki Maribor 2012) v posame- znih letih (2011: 230.000 evrov, 2012: 250.000, 2013: 220.000) smo prijavite- ljem ponudili nižji znesek, ob tem pa vso podporo pri vključevanju vsebin v mrežo vzgojno-izobraževalnih usta- nov ter v vodeno izobraževanje men- torjev. Žal se prijavitelji za to obliko, ki je bistveno cenejša, glede na kriterije naravnanosti v trajnost, razvoj in iz- obraževanje pa po naši oceni tudi bi- stveno bolj smiselna in učinkovitejša, iz nam neznanih razlogov niso odlo- čili. Prav tako želimo poudariti, da v zavodu Maribor 2012 EPK podpiramo program Art Kamp, istega prijavitelja, s finančnim vložkom v višini 240.000 evrov za leti 2011 in 2012," je zapisal Saksida. Dnevniška priljubljenost Kulturni dnevnik je v treh letih do- segel svoj namen, pa so prepričani v društvo Mars. "Za učence mariborskih osnovnih šol smo oblikovali abonma, v katerem ti sodelujejo ne le kot obi- skovalci, ampak tudi kot soustvarjal- ci in aktivni udeleženci. Za umetniške in ustvarjalne vsebine je na voljo le 10 odstotkov predmetnika, v šolah se izvajajo še trije kulturni dnevi letno ter nekateri krožki in izbirni pred- meti s področja kulturnih vsebin. To pomeni, da je trenutno stanje na po- dročju kulturnega izobraževanja v slo- venskih šolah zaskrbljujoče. Ker vse šole niso vključene v posamične abo- nmaje ustanov, ker je potrebno obli- kovati za vsak izhod učencev iz šol varnostni načrt in zagotoviti ustre- zno število spremljevalcev, ker mati- neje potekajo v času rednega pouka, ker niso vsi učitelji na šolah ustvar- jalni oziroma imajo za to slabe pogoje (pomanjkanje materiala, prenatrpan urnik) in ker je obisk posamičnih do- godkov veliko dražji, smo oblikovali projekt, ki poteka dvakrat mesečno, in katerega cena (12 obiskov z delav- nicami skupaj) je 20 evrov na leto. V projekt brezplačno vključimo tudi 10 odstotkov učencev, ki imajo slabši so- cialni položaj. V novem šolskem letu se že želijo vključiti še 3 šole in v pro- gram tudi 3 ustanove, ki do sedaj niso bile vključene, Pokrajinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Center eksperimentov, ki bo zaži- vel januarja 2012 na Glavnem trgu," so zapisali v društvu Mars. Svoje izjave v društvo podkrepijo s številnimi pismi podpore projektu, od učencev, men- torjev in ustanov. Kakšna bo torej usoda Kulturne- ga dnevnika, je še neznanka. Po bese- dah Vladimirja Rukavine so se obrnili na pomoč tudi na občino, da ga pre- poznajo kot primer dobre prakse, ki bi ga morali nadgrajevati in ne ugaša- ti. V redakcijo pa smo včeraj z občine dobili odgovor, ki ne ponudi pomoči: o uvrstitvi programov v uradni nabor EPK odloča zavod in ne občina, so za- pisali v kabinetu župana.