URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

MARIBOR MARIBOR MARIBOR K o r a k i z a k o r a k c e Prihodnjo soboto že četrti pohod P r i j a z n a s o b a z a o t r o k e Za manj stresno zaslišanje S p r e j e m z a d i j a k e Najuspešnejši si želijo predvsem zaposlitve Z domačim izdelkom do odličnih rezultatov za paciente M a r i b o r s ka klinični c e n t er in f a k u l t e ta z a s t r o j n i š t vo u s p e š no s o d e l u j e ta pri zdravljenju z n a k ov P a r k i n s o n o ve b o l e z ni in d r u g ih n e v r o l o š k ih m o t e nj specialist nevrokirurg prof. dr. Tadej Strojnik z oddelka za nevrokirurgi- jo Klinike za kirurgijo UKC Maribor. Prvo mikrovodilo, s katerim so vsta- vljali elektrode, so kupili od prizna- nega proizvajalca, a se je pokazalo kot zelo nepraktično in je med enim od posegov celo razpadlo. Že uteče- no dobro sodelovanje s fakulteto za strojništvo pa je privedlo do bistve- no boljšega izdelka tudi pri teh pose- gih. "Pet elektrod je treba s posebnim mikrovodilom, ki je ključen del v tej metodi, zelo natančno plasirati v točno določeno točko v možganih, v subtalamično jedro. Skupaj smo raz- vili novo vodilo in zdaj ti posegi pote- kajo bistveno lažje in hitreje," pojasni Strojnik. Operacija sicer še vedno traja več ur, a bistveno krajši čas kakor prej, saj težav z vodilom ni več. Zapletov za zdaj nimajo, rezultati so zelo dobri, poudari Strojnik in povedano potrdi s posnetki enega od pacientov s Par- kinsonovo boleznijo, ki so mu vstavili elektrode: pred operacijo zaradi trese- nja rok sam ni mogel nesti kozarca k ustom, po posegu pa to naredi z lah- koto. LIDIJA FERK Medicinska in tehnična stroka sta lahko povezani bolj, kot se zdi na prvi pogled. V Mariboru tako že nekaj let odlično sodelujejo specialisti oddelka za nevrološke bolezni Univerzitetne- ga kliničnega centra (UKC) Maribor in strokovnjaki Fakultete za strojni- štvo Univerze v Mariboru. Skupaj so izpopolnili operacijski inštrument, mikrovodilo za posege na bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, tremorjem in distonijo (tresavico in zvijanjem okon- čin). Gre za nevrološke motnje, ki bol- nike ovirajo že pri najbolj vsakdanjih opravilih, kot sta prehranjevanje ali osebna higiena, ter pri opravljanju različnih del. Za zdravljenje se običaj- no uporabljajo zdravila, ki pa sčaso- ma izgubijo učinek. V zadnjih letih se je pokazala kot zelo uspešna (v smislu izboljšanja simptomov) metoda elek- trične stimulacije globokih možgan- skih jeder. V svetu so opravili že prek 100 tisoč posegov po tej metodi. Med operacijo v bolnikove možgane s po- sebnim mikrovodilom vstavijo elek- trode, s katerimi spodbujajo delovanje možganskih jeder, uspešnost posega pa se odrazi v bistveno zmanjšanem tresenju udov in lažji gibljivosti. Za bolnike to pomeni tudi pomembno izboljšanje kvalitete življenja in večjo samostojnost, nekateri se celo vrnejo na delovna mesta. V mariborskem kli- ničnem centru so doslej operirali pet bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in enega s hudim tremorjem, do konca leta pa načrtujejo še dva ali tri posege, pravi nevrolog iz UKC Maribor prim. Dušan Flisar. Za zdaj brez zapletov in z dobrimi rezultati Prvi tak poseg so v mariborski bol- nišnici opravili pred tremi leti, pove Kot vpenjanje svedra v vrtalno glavo Utrinek - Sašo Bizjak Pri posegu po metodi stimulacije globokih možganskih jeder pacientu v možgane vstavijo pet elektrod; pri tem je najpomembnejši del mikrovodilo, razvili so ga na mariborski fakulteti za strojništvo. Mariborska fakulteta za strojništvo je nevrokirurgom že pomagala z izde- lavo vsadkov iz titana, ki jih izdelajo po meri in nato vgradijo pacientom s hudimi poškodbami lobanje ter tako rekonstruirajo kost. Dr. Igor Drstven- šek o tem, kako so oblikovali mikro- vodilo za posege po metodi globoke možganske stimulacije, pove: "Kot nepoznavalec, ko prvič vidiš opera- cijsko dvorano od znotraj, opaziš kaj drugega kot denimo kirurg. Obliko- vala se je zamisel za mikrovodilo s poenostavljenim številom elemen- tov in upravljanjem in našli smo ino- vativno rešitev za vpenjanje elektrod. Pri delu s prejšnjim vodilom so pri tem nastajale težave. Uporabili smo znane pristope - princip je podoben vpenja- nju svedra v vrtalno glavo, s tem, da imamo tukaj pet elektrod, ki jih je treba hkrati stisniti, kar precej zaple- te vse skupaj. A vse probleme smo na koncu rešili in rešitev tudi patentirali." Z nemškim proizvajalcem stereotak- tičnih okvirjev, kakršni se uporabljajo pri tej operaciji, so ustanovili podjetje, ki bo izdelek plasiralo na trg. Kdaj bo tudi zavarovalnica prisluhnila? Vrste pacientov, primernih za tak poseg, se daljšajo. V UKC Maribor bi lahko opravili vsako leto vsaj deset teh dragih posegov - eden stane okoli 46 tisoč evrov -, a le v primeru, da bi jih finančno pokrilo zdravstveno za- varovanje. Za zdaj je namreč izved- ba odvisna zgolj od bolnišnice same. Širitve programov si ob aktualnem finančnem položaju zdravstvene za- varovalnice ni mogoče obetati, se za- vedata Tadej Strojnik in Dušan Flisar, vseeno optimistična, ker ima vodstvo UKC Maribor posluh za takšne progra- me. Zato lahko do konca tega leta na- črtujejo izboljšati kvaliteto življenja še dvema ali trem bolnikom. Bolni- ke iz drugih zdravstvenih ustanov še vedno napotujejo na operacije v Nem- čijo. "Tako nastane zelo čudna in za to deželo zelo značilna situacija," pravi o tem Flisar. "Bolniki imajo po zakonu možnost, da se zdravijo v tujini z ope- racijami, ki jih pri nas uradno ne izva- jamo. Ker torej posegi, ki jih izvajamo v Mariboru, v Sloveniji niso vključeni v redni sistem zdravstvenega zava- rovanja, zdravniki iz drugih ustanov bolnike še naprej pošiljajo v tujino. Ve- likokrat celo na višje stroške, še pose- bej, če upoštevamo celotno intenzivno zdravljenje tudi po posegu. Nekate- rim težkim bolnikom, ki ne obvladajo tujega jezika, je tako celo onemogočen dostop do kirurškega posega; pacient je namreč med njim buden, saj mora izvajati navodila zdravnikov, ki pre- verjajo odzive na električno stimula- cijo že med operacijo." Za to je nujno, da bolnik razume jezik. S tem, opo- zarja Flisar, je načeto tudi načelo ena- kopravnosti oziroma dostopnosti do enake zdravstvene oskrbe za vse za- varovance. Hkrati pa, sklene, izgublja domača stroka, ki se z manj opravlje- nimi posegi razvija počasneje, kot bi se lahko. F L O R I J A N Morda sicer obstaja zgolj teoretična možnost, da bi bili delavci mariborskega azila za živali popolni bedaki, ki ne znajo pravilno uporabljati genialno projektiranega in brezhibno zgrajenega objekta. A v praksi je skoraj gotovo ravno nasprotno! 11.9. ob 9°° naPobrežiu Vhod iz m Kuharjeue ulice, M S 100 metrou naprej od Lidla. MOGA d.o.o., Zemljičeva ulica 21,2000 Maribor www.moga.si m o 9 a