URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

DANES Matija Stepišnik Politika ni bila še nikoli nižje. Nižje, ko gre za verodostojnost in zaupanje v očeh volilnega telesa. In nižje, ko gre za samopodobo, saj se politiki bojijo življenja v času, ko bo vonj po oblasti izpuhtel. Nikakor ne vsi po svoji krivdi se "v svetu onkraj politike" znajdejo "umazani" zaradi političnega pedigreja. Zato je v osnovni demokratični maniri, ki temelji na mnoštvu izbir, in glede na aktualni trenutek treba pozdraviti vsako ambicijo uglednih ljudi zunaj obstoječih političnih struktur, da so se pripravljeni angažirati in pomeriti na terenu politike. Špekulacij, ugibanj in drugih šepetanj je, sploh na levici, veliko, mnogim se prikazujejo mesije. Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije je prestopilo meje teoretičnega in se podaja proti polju realne politike. A že prve reakcije na Večerovo torkovo objavo o tem kažejo, kako daleč so spopadi, ki državo vračajo v preteklost in rekonstruirajo vojno "demokratov in komunistov", prignali stanje duha in demonizi- rali politično. Če sta Koširjeva in Plut že bila aktivna v politiki, pa so imele nekatere prve reakcije na odločitev Hanžka in Breclja, da se "dasta na razpolago" pri iskanju "skupne platforme različnih civilnodružbenih iniciativ", skupni imenovalec: kaj jima je tega treba! A je nekdanji varuh človekovih pravic povedal trpko resnico: na odločitve je v državi najbolj učinkovito mogoče vplivati prek politike. Kajti v Sloveniji se je ignorantska politična kasta v navezi s korpora- tivnimi vrhovi opila do te mere, da civilnodružbenih ali strokov- nih opozoril v času mrka državne- ga razvojnega koncepta, če ne gre ravno za množične sindikate, ne sliši več. Zato "londonski scenarij" ni več nemogoč. Ko se razočaranje, jeza in nemoč zaradi neperspektivno- sti ne bodo prelili v glas koga od političnih zastopnikov ljudstva, bo "spregovorila ulica". V Sloveniji so strankarski aparati mladim onemogočili poti do sfer vpliva. Tam vedrijo in oblačijo že 20 let isti. Jasno, da zvenijo besede, ki jih je v nedeljo v Ljubljani izrekel Stephane Hessel, avtor manifesta Dvignite se!, naivno. "V stranko vstopiš, da jo boš spremenil." A bolje je biti tako "naiven", kot osta- ti ujet za izložbami nakupovalnih središč, v centru potrošniške ideologije, ali v murdochovski medijski realnosti, po kateri so vse prerokbe prihodnosti na tem svetu že spisane. Tretje poti pa so se tudi v politiki že izkazale za (marketinški) nateg. Kako to, da Janez Janša kar naenkrat ne uživa več v soju medijskih žarometov, čeprav je dajal izjave tik pred zapoznelim vstopom v sodno dvorano, med obrav- navo in po njej, SDS pa jih je še sveže poslala medijem ... LEVO SPODAJ Nove stranke: kdo bo uspešno skočil v prazen prostor? Prostora za ustanavljanje novih strank je več kot kadarkoli? Danes se predstavlja Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, ki se bo razvilo v stranko, pogovori o novih političnih projektih tečejo tudi v drugih krogih. A zgodovina novih strank ne vzbuja veliko o p t i m i z ma MATIJA STEPIŠNIK UROŠ ESIH Iniciativni odbor Gibanja za trajno- stni razvoj Slovenije, ki mu sopred- sedujeta nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in upokojena profesorica novinarstva dr. Manca Košir, bo danes, p o t em ko smo v Večeru o tem pisali že v torek, prvič stopil pred javnost. Ekipa, v kateri so še bolj ali manj prepoznavni akterji civilne družbe in tudi (nekdanji) po- litiki Dušan Plut, Gabi čačinovič Vo- grinčič, Erik Brecelj, Hermina Krt, Ana Murn, Andrej Detela in Zineta Vilman, se kani iz gibanja, kot je po- vedal Hanžek, preoblikovati v politič- no stranko in iti v tekmo za preboj v državni zbor na naslednjih parlamen- tarnih volitvah. Če bo naslednji teden Pahorjeva vlada padla, bi te lahko bile že 4. ali 21. decembra. Javnomnenjske raziskave že dalj časa nedvoumno odkrivajo globoko krizo zaupanja v aktualno politično elito, že nekaj časa se kaže perma- nentna potreba oziroma želja volil- nega telesa po svežini, po novostih in novih obrazih v politični ponud- bi. Prostor za nove sile, ki bi na novo postavile vsebinske poudarke, kon- cepte političnega delovanja in tako vzpostavile alternativo, je odprt, so si enotni poznavalci političnega pro- stora. A na drugi strani zgodovina procesov v strankarski sferi po slo- vensko kaže, da je preboj povsem novih strank v parlamentarno orbito zahteven in velikokrat neuspešen. To velja posebno za zadnje desetletje, ko so se pozicije strank v koordinatah moči utrdile, medtem ko je začetek devetdesetih, ko se je politični pro- stor skozi proces demokratizacije in utrditve demokracije šele oblikoval, prinesel vrenje in več nepredvidljivo- sti ter premikov. Dost' m am Za najbolj presenetljiv preboj v za- dnjem desetletju še v e d no velja zgodba Stranke mladih Slovenije, ki jo je tedaj vodil dolgoletni študent- ski funkcionar Dominik Sava Čer- njak. Stranka je šla na volitve 2000 s sloganom "Dost' mam" in se z mno- gimi političnimi anonimneži prebi- la čez parlamentarni prag. Res pa je, da je SMS takrat dodobra izkoristi- la infrastrukturo študentskih orga- nizacij. Kasneje je stranka razpadla, del članstva je s Francijem Kekom odšel v Aktivno Slovenijo, s preosta- lim delom pa se za vrnitev Stranke mladih - Zeleni Evrope bori Darko Krajnc. Istega leta se je kot nova stranka čez parlamentarni prag pre- bila tudi Nova Slovenija, ki jo je vodil Andrej Bajuk. A v tem primeru so stranko vendarle ustanavljali politič- ni profesionalci, ki so se odcepili od neuspešno združene SLS+SKD. Enako velja tudi za projekt Zares nova politi- ka, stranko, ki jo je leta 2007 ustano- vil Gregor Golobič, ki so se mu poleg novih ljudi pridružili še nekateri nek- danji člani LDS. Stranka je 2008. na volitvah prejela celo 9,37 odstotka in se pridružila Pahorjevi vladi. Na istih Odmevnejša »rojstva« strank po letu 2 0 0 0 h r\ •rki Dr. Miro Haček: "Del političnega prosto- ra, ki so ga sicer udobno zasedale poli- tične stranke, je izpraznjen, kar ponuja nekaj možnosti temu ali onemu gibanju oziroma novim političnim strankam." (Robert Balen) volitvah sta poskušala z Lipo še Sašo Peče in s KDS Jože Duhovnik, a sta bila daleč od uspeha. Peče se je skupaj z Barbaro Žgajner Tavš in Boštjanom Zagorcem razšel z Zmagom Jelinči- čem, v KDS je denimo odšel nekdanji minister in poslanec NSi Janez Drob- nič, tudi Duhovnik pa je imel politič- no preteklost v SKD. Lokalno že, kaj pa nacionalno? Že po volitvah 2 0 08 sta se svojih strankarskih projektov lotila še nek- danji minister in vidni član SD Vlado Dimovski, ki vodi Slovensko unijo, in nekdanji poslanec Desusa Franc Žni- daršič, ki je ustanovil Demokratično stranko dela in solidarnosti. Dimo- vski se je razšel s Pahorjevo politično ekipo, Žnidaršič pa se je skupaj z Vili- jem Rezmanom zapletel v odmevni konflikt s Karlom Erjavcem, prva- kom Desusa. Žnidaršič je svojo stran- ko sprva formiral kot lokalni projekt za občino Trebnje, zdaj pa ga širi na nacionalno raven. Iz Kopra se je proti centrali, v državni zbor skušal prebiti tudi koprski župan Boris Popovič, saj je iz stranke Koper je naš nastala Slo- venija je naša. Toda brez uspeha. To je bil tudi jasni kazalnik, da je na držav- nem nivoju preboj med velike prvo- ligaške politične igralce težek in bolj zapleten kot na lokalnem. "Politična situacija je izjemna" Politolog s FDV dr. Miro Haček pravi, da je na državnozborskih volitvah različnim gibanjem, takšnim in dru- gačnim listam ter združenjem precej težje uspeti in se uvrstiti v parlament kot na lokalnih volitvah. Vzroki so po njegovem v volilnem sistemu ter seveda tudi v organizacijski in fi- nančni zahtevnosti nastopa na vo- litvah v DZ. "Število poskusov z leti celo upada," pravi Haček. Obenem pa opozarja: "Strinjam se, da je politična situacija sedaj izjemna in zelo drugač- na od česarkoli, kar smo v preteklo- sti poznali, in ocenjujem, da je del političnega prostora, ki so ga sicer udobno zasedale politične stranke, izpraznjen, kar ponuja nekaj možno- sti temu ali onemu gibanju oziroma novim političnim strankam, da ga vsaj deloma zasedejo. Bi pa rekel, da imajo večje možnosti predvsem gi- banja in stranke, ki jim bo uspelo v ospredje pripeljati nove, doslej poli- tično manj znane ali sploh neznane obraze, pri tem pa opozarjati zlasti na svojo nestrankarskost in strokov- no moč kadrovske sestave." Haček kot primer politične sile, ki bi se lahko prebila, izpostavlja po- tencialno gibanje nestrankarskih žu- panov, "ki imajo za seboj izkušnje uspešnega vodenja občin in ki bi lahko zasedli del političnega prostora volivcev, ki so izrazito nezadovoljni s sedanjimi opozicijskimi, predvsem pa koalicijskimi strankami in njihovim delovanjem v zadnjem mandatu". Lju- bljanski Zoran Jankovic se je doslej največkrat omenjal kot možni vodja županskega gibanja, nekateri krogi ga vidijo celo kot edinega možnega "reši- Dominik Sava Černjak Andrej Bajuk Franci Kek SMS innn NSi innn AS inn/ 2 0 0 0 4,34 % 2 0 0 0 8 , 66 % 2 0 0 4 2,97 % Boris Popovič SJN 2 0 0 4 2,62 % Gregor Golobič Zares 2 0 0 8 9,37 % Sašo Peče Lipa 2 0 0 8 1,81 % Jože Duhovnik KDS 2 0 0 8 0,45 % Vlado Dimovski? Matjaž Hanžek (?) Slovenska unija? Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije VEČER Prvi predsednik ? ? Stranka Prve volitve Rezultat 74 strank je vpisanih v register, sedem jih je trenutno v parlamentu telja levice", a je v zadnjem času spet zavračal možnosti, da bi šel na volitve v državni zbor. Na levici je sicer raz- mislekov o novih projektih več. Da se pogovarjajo, je povedal nekdanji član LDS Blaž Kavčič, pravnik Miro Cerar in predsednik računskega sodišča Igor Šoltes pa sta zavrnila možnosti, da se (že zdaj) podata v strankarsko tekmo. Ustanovitev stranke je zani- kala tudi trenerka javnega nastopanja Marta Kos Marko. V kombinacijah se nenehno vrti tudi ime nekdanjega ministra, predsednika Zbora za re- publiko Gregorja Viranta, a tudi ta vedno znova pravi, da se za takšno akcijo ne bo odločil. Podobno neod- ločen na desnem političnem spek- tru ostaja veteran Lojze Peterle, ki je prejšnji teden ustanovil demokrščan- sko gibanje Fokus 2031, ki bojda naj ne bi imelo ambicije po strankarskem udejstvovanju. Večja kriza levice? Haček sicer meni, da je levosredinski prostor, ko gre za iskanje novih poti in rešitev, v mnogo večji krizi, zlasti krizi identitete in političnega pro- grama. Te krize zgolj z ustanovitvijo nove politične stranke brez hkratne večje programske in kadrovske pre- nove levi politični prostor ne bo pre- segel, je prepričan. Obenem trdi še: "Če se bo trenutna globoka politična kriza in zlasti nezmožnost vladajo- če (koalicijske) politike, da učinkovi- to vodi državo, nadaljevala, se bo to gotovo poznalo pri volilni udeležbi na naslednjih volitvah, ki se gleda- no dolgoročno skozi nekaj zadnjih volitev tako ali tako počasi znižuje. Del volilnega telesa se bo v svoji re- signiranosti in obupanosti zatekel v absentizem, medtem ko je pri delu volilnega telesa, ki bo dovolj daljno- viden, da bo spoznal, da absentizem seveda ni rešitev, večja možnost, da svojo volilno izbiro premakne v smeri novonastalih političnih opcij."