URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Infrastruktura je v katastrofalnem stanju V obrobne dele ptujske občine se vlaga premalo, opominjajo v Kicarju UROSGRAMČ Dobri dve desetletji je že minilo, odkar v Kicarju pomnijo zadnje večje inve- sticijske vložke. Štirje griči stojijo na obrobju Ptuja, do središča ni niti štiri kilometre. Zaradi ugodne lege, narav- ne pokrajine in prekrasnih razgledov so se ljudje v tem času množično pri- seljevali, vse, kar bi moralo slediti, je ostalo na nivoju iz davnine. Gre za drugačen svet od mesta, počutijo se odrezane in pozabljene od oblasti. Dober vzgled ni obrodil sadov Osemdeseta so bila za Kicar zlata leta, se spominja Mirko Anžel, vodja gradbenega odbora v takratni četr- tni skupnosti. Sami so se organizira- li, določili višino samoprispevka iz posameznih gospodinjstev in redno polnili skupno blagajno. Tudi mate- rial so nabavljali ter vložili ogromno dela in energije. Enkrat so gradili na enem hribu, potem na drugem in tako naprej. V osmih letih so praktično iz- plavali, uredili so si dostojno okolje in dajali impulze občinskim veljakom, da bi jim pomagali pri nadaljevanju. Po tisoč nemških mark je takrat pri- spevalo posamezno gospodinjstvo za postavitev transformatorskih postaj, tudi po štiri ali pet tisoč za vodovod, telefon, asfalt in kabelsko. Ko so leta 1988 gramozirali in asfaltirali cesto čez "kicarske Alpe", niso niti slutili, da gre za eno zadnjih skupnih delov- nih akcij za cel Kicar. Danes pokojni Anton Horvat je takrat za naš časnik v šali celo dejal, da bo poslej Ptuj nji- hovo predmestje. Toda zmotil se je. "Tukaj živim od mladih nog, mesto imam na dlani in pogled na okoliške občine. Ponoči povsod sveti, le mi smo v temi. Ostali smo tukaj željni razvija- ti kraj, toda pomoči nismo deležni. Z majhnim vložkom so nam nekoč po- magali, vse ostalo smo naredili sami. Do danes sploh ni bilo posluha niti kančka dobre volje, saj bi se marsikaj Za globoke in nevarne obcestne jarke se najdejo poceni rešitve, pravi Mirko Anžel. A kaj, ko ni posluha. (Uroš Gramc) Hidroforske cevi so zgolj opomin na parcialno in neučinkovito rešitev pri oskrbi s pitno vodo. (Uroš Gramc) uredilo z malo denarja. Sam sem v in- frastrukturo vložil za pol lastne bajte. Zelo smo razočarani, ker smo delali tudi za druge, ki so prišli za nami, a je stanje danes žal katastrofalno. Zdaj vsakič v predvolilnem času posluša- mo le pesmice in pravljice, ponovilo se je že petkrat. Najprej dvakrat pri Luciju, nato trikrat pri Čelanu," je po- vedal Anžel. Kam gre denar od prispevkov in položnic? Dolg spisek težav pa tudi praktičnih in poceni rešitev je imel pripravljenih ob našem prihodu. Bil je tudi že na občini, a posluha še vedno ni. "Janko Širec mi je dal marsikaj prav, vendar je rekel, da ni denarja. Je to rešitev? Kam pa se steka, saj vendar plačuje- mo položnice? Komunalni prispevek za gradnjo znaša več kot deset tisoč evrov, trideset let ob vodovodu plaču- jemo za kanalizacijo, pa je verjetno še dolgo ne bomo imeli. Dvesto soglasij za vodovod so zagotovo že izdali. Kje je ta denar in kdo stoji za temi odloči- tvami? Ko zmanjka vode, bi ga pripe- ljal sem in namilil, potem bi verjetno dobro premislil, preden bi podpi- sal novo," je ogorčen Anžel. Vodovod pomeni zadnjih pet let velik problem, saj je na slemenih ob poletnih sušah pipa prazna. Pravi, da jih je stroka leta 1985 prepričala, da vodohrani niso potrebni, danes kaže, da se je zmotila. "Pred praznikom četrti so začeli gra- diti hidroforje, toliko, da nam mažejo oči. Le cevi so položili, od takrat ni ne duha ne sluha o nadaljnjem delu. Pa še tu gre za parcialno rešitev, za nekaj hiš, po vseh vrhovih bi morali postavi- ti večje vodohrane. Sistem je dotrajan, cevi bi ob večjih pritiskih popoka- le. 'Gasilske akcije' izvajajo, ko bi se obnove morali lotiti bolj sistematično," meni Anžel. Od pomladi je upokojen, zaposlen je bil pri ptujski komuna- li, kjer mu ni uspelo, da bi prisluhnili potrebam prebivalcev. Drugorazredni občani Projektna dokumentacija za kanaliza- cijo naj bi obstajala že desetletje, tudi Bodičaste zgodbe Nategovanje po ptujsko UROS GRAMC Se vam je kdaj zgodilo, da ste bili ogo- ljufani, opeharjeni, izigrani? Ste skle- pali "prijateljske" posle, pa so vas nategnili prav tisti, ki jim najbolj za- upate in bi vam morali stati ob strani? Mnogo mladih, pa tudi starejših, ki v teh težkih časih ne najdejo službe, so nezadovoljni z odnosi ali plačilom, mislijo, da sami zmorejo več, ali pa so v sebi odkrili talent, ki ga lahko ure- sničijo le z lastnim prebijanjem, do- besedno pade v naročje neizprosnega sistema, ki vlada v svetu. V primež ne- usmiljene kapitalske logike, neskonč- nega pehanja za denarjem in s tem buldožiranja vsega pristnega, narav- nega, logičnega, zdravorazumskega in človeškega. "Prijateljski" posli v krajih, kjer vsak vsakega pozna, potekajo po bal- kansko. V gostilnah se še vedno sklene marsikateri posel. Vsak nekaj "freta" po svoje, glave stopijo skupaj, pade ideja, hitro se določijo naloge in zadeva steče. No, velikokrat ostane samo pri idejah, saj se prepogosto zateka le k dobičku, delo in vse zanke na poti, ki jemljejo začetno zagnanost, pa poza- bljajo. No, včasih vendarle dobra ideja obrodi sadove. Gremo v skupno akcijo! Prvi pomaga drugemu in obratno. Oba ali vsi trije, štirje imajo nekaj od tega, če se le ustvarjeno pravično deli. Tu pa nastopi problem, ki ga ne bi smelo biti. Ko se dela skupaj, ko si brezplačno in solidarnostno pomagamo, smo Slo- venci svetovni prvaki. Ni nas boljših, gremo do konca, čeprav včasih tvega- mo celo lastno zdravje. Toda ko je na mizi denar, je pogled na isto uspešno opravljeno delo diametralen. Takrat nam pamet odpove, ne znamo več logično razmišljati, računati in se za- dovoljno trepljati po hrbtih. Takšni sis- temi so pri nas žal obsojeni na propad, nam je pred časom razlagal direktor institucije, ki se je ukvarjala prav z uvajanjem tovrstnih novosti, povezo- vanjem znanj in izkušenj posamezni- kov v skupna podjetja. Enako kruta je lahko gostilniška praksa. Neformalne povezave brez zavezujočih pogodb, ki nastanejo na podlagi skupnih interesov in poslov- neže povežejo v prijatelje. Navidezne, dokler je vse okej. Nedavno sem bil priča projektu takšne mlade skupi- ne, ki se poskuša prebiti izven meja, na tujo sceno, na globalne trge modne industrije. Milano, Pariz, London, New York. Vse lepo in prav, za pozdravit', a kaj, ko se je na poti preko luže prijatelj- stvo izgubilo v zraku oziroma je padlo v vodo. Saj vseeno. Prvi so se s pono- som tolkli po prsih, drugi so se po- čutili nategnjene. Ostalo je le grenko spoznanje, da se so vsi visokoleteči načrti, ki naj bi se komaj pričeli ude- janjati, razblinili kot milni mehurček. Nekdo je že v startu vzel preveč. Pa sem gruntal, da ne gre za prvi in sploh ne osamljen primer. Ni se prvič zgodilo, prav s to isto osebo, da je kdo potarnal. Dober glas seže v deveto vas, slabši pa še dlje, govorijo pravič- neži. A očitno ni segel dovolj daleč. In potem se spomnim še nekaj ljudi, ki se spretno izmikajo svojim dolžnikom, hodijo z dvignjeno glavo, ko opuščajo obubožane projekte, in odpirajo nove bojne fronte. In jim nihče ne stopi na prste. "Ne prosi me, da odprem usta, ker ne bo nič lepega," me je svaril mladenič, ko sem po uradni dolžnosti spraševal o mnenju za kulturnico. Ni mu sicer bila dolžna veliko, je priznal, nekaj deset evrov za več nastopov. A ne le njemu, vsem nam je dolžna, je dejal. Teh, ki so dolžni po nekaj evrov, sto ali več tisoč, ni malo. Eni za name- ček še grozijo, če me prijaviš ... Bolj kot denar boli prelomljena obljuba med bivšimi prijatelji. Tudi med prijatelji športa, da ne govorimo zgolj o kulturi. Najbolj nategnjene se ta čas počutijo nogometni navdušen- ci. Ker je klub v mestu obubožan, ker so ga interesi posameznikov "spravili na kant in v zadnjo ligo, pa nihče ne mrdne". Da bi v televizijskih reklamah in na političnem parketu našli precej primerov, ni treba posebej poudarja- ti. Če štejejo predvolilne obljube sploh. Morda le tega, ko je stranka novačila kandidate za lokalne volitve brez nji- hove vednosti. Niso se želeli izposta- vljati, "ker jih poznamo in se jih, po pravici povedano, bojimo", so dejali. Škoda ni bila velika, zato so zamižali na eno oko. Pravica vidi na obe, pravi- jo v pismu podpisani navijači Drave in ozaveščeni občani. za pločnike, ki jih v naselju ni. Le v Ža- bjaku v dolini so ga pred leti postavili v dolžini nekaj metrov, ko so obnavlja- li most čez Rogoznico. Upali so, da se bo praksa nadaljevala, a je ostalo le pri vzorcu. Tudi razsvetljava je postavlje- na bolj naključno, po nekaj svetilk pri posameznih hišah, ponekod so pritr- jene na električne drogove. Ceste so ozke, nevarne in ponekod brez utr- jenih bankin. Hudourniki so izdol- bli po meter in več globoke jarke, da je manevrskega prostora pri srečanjih vozil premalo. "Smo tudi že reševali vozila iz jarkov. Občani ceste pozna- mo, težje je za obiskovalce. Z beton- skimi kanaletami bi rešili te jarke pred poglabljanjem. V enem letu bi se inve- sticija povrnila, saj so potrebna števil- na čiščenja, ki tudi zahtevajo denar. Do Ptuja imam tri kilometre in pol, marsikdaj bi šel peš, vendar ne upam, ker je zvečer prenevarno. Ni pločni- kov in ni luči. Sem sicer za redukcijo, ni treba, da sveti povsod, na nevarnih odsekih in v križiščih pa vendarle," je dejal Anžel. Da se v ptujski občini na nekatere dele pozablja, so pred dvema letoma glasno opozarjali v primestni četrti Breg - Turnišče, kjer so zahtevali celo odcepitev, toda od tega časa se vsaj v Kicarju ni nič spremenilo. Projekti se, kar se jim zdi nepojmljivo, zgolj obljubljajo, najavljajo in prestavlja- jo. Nekoč so delali za boljši jutri, a jih je povozil čas, ki je prišel za njim. Ko so se razvijale Haloze, sosedi na De- strniku in v Juršincih, jih ni motilo. Niti to, da imajo v dolini povsod igri- šče, v Podvincih celo športni park. Če bi le imeli svojega, katerega otvo- ritev je bila napovedana za predlan- sko, nato lansko in letošnje leto. Da bo prihodnje leto res izvedena, nihče več ne verjame. Niti potem, ko so spet pred praznikom pričeli urejati dovoz in so postavili robnike. Na torej ne- smiselna priznanja za delo v športu na primer, še opozori Anžel, pa ob prazniku četrtne skupnosti vendar- le niso pozabili. Kot tudi ne na slav- nostne prereze traku ob preplastitvi krajših odsekov. Nagrade KS Ivanjkovci V krajevni skupnosti Ivanjkovci, ki sodi v ormoško občino, so pripravili za dober mesec najrazličnejših prireditev ob svojem krajevnem prazniku. Pričeli so jih z Vaškimi igrami na Runču že konec avgusta, prireditve pa se bodo vrstile še vse do 24. septembra, ko bodo pripravili Praznik trgatve na Svetinjah. Osrednja slovesnost z bogatim kulturnim programom in s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim pa je bila minuli konec tedna. Priznanja ivanjkovske krajevne skupnosti so letos prejeli Zinka Lukman, vzgojiteljica, Marta Magdič, učiteljica, Jože Lah, dolgoletni aktivni član Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci, ter Branko Viher, požrtvovalni gasilec. Plaketo krajevne skupnosti so tokrat name- nili župniku Janezu Goergnerju, ki je po oceni krajevnega sveta zelo zaslužen, da so Svetinje postale prepoznavne v Sloveniji in jih ljudje vse raje obiskujejo. (dlž) Po sledeh judovske dediščine V sklopu prireditev ob Evropskem dnevu judovske kulture je v ptujski Mihe- ličevi galeriji na ogled gostujoča razstava z naslovom Po sledeh judovske dedi- ščine na Slovenskem. Kot je ob robu razstave zapisal dr. Janez Premk, za prvo dokumentirano naselitvijo Judov na Slovenskem zaradi izgona Judov leta 1497 (Štajerska, Koroška) in 1515 (Kranjska) ter dvema stoletjema prepovedi nase- litve, ki sta sledili, ni ostalo veliko materialnih sledov. "Tako se v veliko po- membnih judovskih srednjeveških naselitvenih centrih ni ohranilo praktično nič. Izjema so ohranjena ali znana imena ulic: Židovska ulica, Židovska steza (Koper, Ljubljana, Maribor, Piran, Ptuj) ter lokacije nekdanjih judovskih četrti. Ohranilo se je relativno veliko (fragmentov) hebrejskih nagrobnikov, vendar le na Ptuju in v Mariboru. V širšem srednjeevropskem kontekstu izjemna je ohranjena sinagoga v Mariboru, nastala najverjetneje v prvi polovici 13. sto- letja. Pred kratkim je bila rekonstruirana gradbena faza iz sredine 15. stoletja. Rekonstruirana je bila tudi druga ohranjena sinagoga pri nas, sinagoga v Len- davi iz leta 1866." (sip) Večer s S. Kopinšek in I. Bezgetom V ptujski kavarni Muzikafe bo jutri ob 20.30 poetično-glasbeni večer s Simono Kopinšek in Igorjem Bezgetom. Simona Kopinšek se posveča projektom, v ka- terih združuje poezijo, glasbo in podobo. Po projektu Mesto šepeta v produkciji Kible in pred Neubesedljivim trajanjem, nastalem za letošnji festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, je za Festival ljubezni nastalo ustvarjalno spogledo- vanje Ljubim. Pesnica je k srcu besede povabila izjemnega glasbenega mojstra Igorja Bezgeta. Vsebina projekta ni naslonjena le na dvojino med moškim in žensko. Ljubim predstavlja mnoge drobne in velike ljubezni med zemljo in nebom, kjer soustvarjalca potujeta. (slp)