URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Med nagovorom predsednika Francija Naraksa ( A n t on Tavčar) Ob 130-letnici žalskih gasilcev dve novi vozili Za člane in članice Prostovoljnega ga- silskega društva Žalec je letošnje leto jubilejno. 130-letnico društva so pra- znovali s slavnostno akademijo in prevzeli dve gasilski vozili. Prazno- vanje 130-letnice žalskega gasilskega društva je potekalo skupaj z vsakole- tnim dnevom gasilca Gasilske zveze Žalec. Dvorana Doma II. slovenskega tabora je bila skoraj premajhna za ju- bilante in vse goste, ki so najprej poz- dravili prihod 37 praporov na oder. O vlogi in pomenu žalskega gasilskega društva nekoč in danes je spregovoril predsednik Franci Naraks, ki je tako kot društvo prejemnik letošnjega grba občine Žalec. Čeprav temelji slovensko gasilst- vo na prostovoljcih, pa je prostovoljna le možnost pristopa v društvo oziro- ma odstopa, je med drugim v svojem govoru poudaril predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler. Kot član gasilske organizacije namreč vsak prostovoljni gasilec prevzame velike obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonodajo. Poleg tega so pričakovanja ljudi vedno večja, je omenil tudi žalski župan Janko Kos in izrazil ponos na vse generacije prostovoljnih gasilcev. Poleg direktorja Uprave za zaščito in reševanje Darka Buta je gasilce nagov- oril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. Na slavnostni akademiji so bila podeljena tudi priznanja in od- likovanja Gasilske zveze Slovenije, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Žalec Franci Naraks pa se je zahvalil vsem, ki so prispevali za nova avtomobila. Pred tem je s predsed- nikoma gasilskih društev Iljaševci in Rommerskirchen podpisal listino o pobratenju. Žalski gasilci so v jubilejnem letu pridobili tudi dve gasilski vozili. Vozilo za prevoz moštva v vrednosti 53 tisoč evrov sta sofinancirala žalsko društvo in občina Žalec, tri leta staro vozilo za prevoz gasilske opreme v vrednosti 15 tisoč evrov pa je žalsko gasilsko društvo kupilo s pomočjo donatorjev. Slovesni prevzem je po- tekal na žalskem stadionu, kamor so se odpravili v povorki, v kateri je za 37 prapori stopalo 605 gasilk, gasilcev in predstavnikov gasilske mladine. Župan Janko Kos je ključe obeh vozil predal predsedniku Franciju Naraksu, ta pa voznikoma novih vozil. Vozili je blagoslovil žalski župnik Viktor Arh. V kulturnem programu so nastopili Godba Zabukovica, zbor Popseslich in Folklorna skupina Ponikva. (at) Urejajo cesto od Konovega do Šmartinskih Cirkovc Včeraj je koncesionar za ceste, podjetje PUP Velenje, pričel asfaltiranje kilometer dolgega odseka lokalne ceste Konovo-Šenbric-Šmartinske Cirkovce. Izvajalec je dela na tej cesti pričel v juliju. Razširili so posamezne cestne odseke, na enem od teh pa zgradili tudi kamnito zložbo pod cesto. Dela spadajo v sklop izvajanja koncesije za opravljanje obvezne lokalne gos- podarske javne službe rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin v mestni občini Velenje, v sklopu katere mora koncesionar obnoviti, sanirati oziroma asfaltirati vse lokalne ceste v občini. V času izvajanja del bodo občasne delne in popolne zapore cest, dostop za krajane pa bo zagotovljen. (rk) ¿? Š1"( aje 3 rskl val Q i 3 , V i n 8 7 , b M H z 11.9. ob 9°° naPobrežiu Vhod iz m Kuharjeue ulice, M S 100 metrov naprej od Lidla. MOGA d.o.o., Zemijičeva ulica 21,2000 Maribor www.moga.si mo9a Superior za superiorne goste v Zrečah V Zrečah so tik pred odprtjem novega hotela; velnes kadi, savne v sobah in apartmajih naj bi prite- gnile premožnejše goste ROZMARI PETEK V znamenju štirih enajstic bodo 11. novembra 2011 ob 11. uri v Zrečah slavnostno odprli novo krilo hotela s štirimi zvezdicami, ki so ga poimeno- vali Atrij superior. To je objekt, ki so si ga v Zrečah že nekaj let želeli, v času recesije pa so projekt, za katerega so pridobili 2,5 milijona evrov nepovra- tnih sredstev, oklestili in ga spravili na devet milijonov evrov. Klestenje stro- škov ni šlo na račun kvalitete, ampak zgolj kvantitete. Hotel se bo ponašal s petimi dvoetažnimi apartmaji, v kate- rih bosta velnes in savna, masažna kad bo celo na balkonu apartmaja. Podob- no razkošno bo opremljenih še sedem drugih sob, oprema v 33 sobah pa je klasična. Rdeča nit, ki so jo izbrali pri izbiri opreme, so jablane. "Zato, ker imajo v teh krajih mogočno zgodbo. Mladoporočenci so morali na dvorišče posaditi jablane. Mladim s 'ta hitrimi' traktorji so te zdaj odveč, nekatere pa so tudi že preživele svoje. Zato smo se odločili, da izberemo izdelke iz jabla- novega lesa," je motiviko ponazorila Marija Vrečar Deu iz Term Zreče. Jablane ponazarjajo še en motiv. "Ne gre le za nove kapacitete ali nov, razkošnejši velnes. Pripravljamo kon- cept zdrave prehrane iz regionalne- ga okolja, ki ga bomo promovirali hkrati z odprtjem novega hotela," je napovedal direktor Uniorjevega pro- grama Turizem Damjan Pintar. "Vsi slovenski turistični delavci se premalo zavedamo naših prednosti, to je čisto okolje, še nespremenjena, organska hrana. V deželah, ki jih mi vidimo kot velik potencial, absolutno ni več tako." Še v tem tednu naj bi zaključili pleskanje sten in polaganje podov, nato sledi zunanja ureditev (med hotelom in novo, z zelenico krito restavracijo se bo vil potok). Ob odprtju bodo sobe videti kot ta na sliki, le da bodo nekatere imele še svoje savno, jacuzzi in velnes. (Arhiv Term Zreče) bomo dobili tri različne namestitvene objekte, imeli bomo ločene restavraci- je, a la carte restavracijo. Ker bomo velnes preselili in razširili, bomo lahko razširili tudi naše zdravstvene programe." Dobre rezultate si obetajo tudi v kongresnem delu, saj bo objekt po- nudil pet konferenčnih in sejnih sob. Povsem jasno je, da tokrat ciljajo na premožnejše goste. A to ni sinonim za zgolj tuje goste. "Še vedno so sloven- ski gostje najboljši gostje in najboljši potrošniki. Ti iščejo najkvalitetnejše, luksuzne namestitvene kapacitete," je poudaril Pintar in obenem pohvalil njihove sedanje goste, ki so z veliko mero potrpežljivosti prenašali dneve gradnje v Zrečah. Terme so jim sicer poskušale prizanašati, zato so gostom ves čas gradnje ponujale brezplačne prevoze do okoliških turističnih zna- menitosti in se s tem zavestno odrekle 120 tisoč evrom dodatnih prihodkov. Rdeča nit, ki so jo izbrali pri izbiri opreme, so jablane. V teh krajih imajo mogočno zgodbo Prednosti novega hotelskega krila je še več. Obstoječa hotela sta imela enotno restavracijo, zato so se gostje iz različnih kategorij hotela mešali, kar tistim z debelejšimi denarnicami ni bilo najbolj všeč. "Z novim hotelom Konjiški obraz Cilj so stopničke v Londonu Vse je mogoče - postati atletinja, čeprav v d o m a č em kraju ni niti stadiona, prebiti se v svetovni vrh, čeprav treniraš med trenerjevo malico, in kljub m n o g im življenjskim preizkušnjam ostati dobra m a ma ROZMARI PETEK Imena Martina Ratej Slovencem ni treba posebej predstavljati. Nosil- ka državnega rekorda v metu kopja, sedmega mesta na ravno končanem svetovnem prvenstvu in še bi lahko naštevali, redno polni športne strani. Precej manj je javnosti znana njena nenavadna življenjska zgodba, polna pretresljivih izgub ljubljenih, še manj nevsakdanji boj za obstanek v sve- tovni atletski špici. Ne dolgo nazaj so ji "hrano in obutev" omogočali zgolj domači šentjurski klub in sponzorja. Prvo plačo je dobila šele pred slabima dvema letoma, ko se je lahko zaposlila v policiji. Da bi se lahko kdaj tudi sama čez zimo pripravljala v toplejših krajih, kot to počnejo njene sotekmovalke, so še vedno le sanje. Domači klub ji ne more omogočiti niti pokritega stadio- na. Tudi zato so čedalje glasnejše go- vorice, da bo Ratejeva kmalu postala članica celjskega Kladivarja. Šentjurski atletski klub ji od vsega začetka daje zavetje. V Ločah, kjer je Martina doma, ne premorejo at- RADIO r m r www.radiorogia.si letskega stadiona. Pa je naneslo, da so Martino, najboljšo osnovnošolko v metanju žogic, poslali v Celje na regijsko tekmovanje. Tam jo je opazil Andrej Hajnšek, ki je iskal ekipo za ravno ustanovljeni atletski klub. Čeprav praktično brez tren ingov, kopje je imela v rokah vsega dvakrat, je Ratejeva na državnem prvenst- vu že zmagala. Kot osmošolka se je v Šentjur na trening vozila z motor- jem, sedaj je prevoz sicer lagodnejši, pot pa je še vedno enaka, le da se sedaj pot v Šentjur dvakrat na dan ponovi. "Dopoldanski trening opravi- va kar med trenerjevo malico, tako se poskušava prilagajati njegovi službi," je pojasnila športnica. Njen prvi in edini trener si lahko lasti vse zasluge, da Martina pred leti ni opustila misli na športno kariero. Rodila je že drugega sina, medtem sprejela dejstvo, da se zgolj z atletiko ne da živeti, "in če ne bi bilo Andre- ja, ki me je prepričal, naj vztrajam, ne vem, kje bi bila danes. V kakšni ose- murni službi se preprosto ne vidim. Vedno sem bila zelo živ otrok, tudi pri vsakem pretepu s fanti sem bila zraven. Dobra sem bila tudi v ro- kometu, a tudi ta je bil od Loč precej oddaljen." Svojega četrtošolca Marce- la in drugošolca Matica sicer vzgaja v športnem duhu, z njo sta, kadar le šola to dopušča, na pripravah, "resnega treninga pa njima še ne privoščim. Naj "Skoraj bi rekla, da je športniku, ki ima družino, lažje. Ko imaš družino, se moraš navaditi discipline, ki je v atletiki zelo pomembna." (Rozmari Petek) še imata otroštvo." Materinstvo, ki se večini športnic v najbolj aktivni dobi zdi kot nekaj pregrešnega, 29-letna Martina vidi kot veliko prednost. Pa čeprav je mati in oče obenem. "Pre- prosto se da. Ko pride tekma, ostane- ta pri starših. Sicer pa me popoldne tri ure ni, ves ostali čas smo skupaj. Skoraj bi rekla, da je športniku, ki ima družino, lažje. Bolj se umiriš. Ko imaš družino, se moraš navaditi neke discipline, ki pa je tudi v atletiki zelo pomembna," razmišlja najverjetneje najbolj popularna mama v tamkajšnji osnovni šoli. Martino po zaključku sezone, ki bi brez poškodbe lahko bila še boljša, sedaj čaka kakšen mesec dni počitka, kar pomeni, da bo na stadionu le enkrat na dan. Potem sledi odločitev, ki naj bi prinesla spremembo kluba. Misli pa so že danes v Londonu, kjer bodo prihodnje leto olimpijske igre. "Moj cilj je priti med prve tri tekmov- alke. Tudi sama sem se že približala tem 67 metrom. In če bo zdravje služilo, bi v Londonu lahko bilo malo drugače kot v Daeguju."