URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Prijazna soba tudi v Mariboru Prijazna soba, ki sta jo Beli obroč in Simobil uredila v prostorih društva Zrno, bo omogočala zaslišanje otrok, ki so žrtve kaznivih dejanj, v manj uradnem in za otroke bolj prijaznem okolju, v njej pa bodo potekali tudi stiki pod nadzorom TATJANA VRBNJAK Včeraj je društvo Beli obroč skupaj s Simobilom in predstavniki pristojnih ministrstev v Pobreški ulici 6 v Mari- boru v prostorih Združenja za razvi- janje nenasilnih odnosov Zrno (v lasti Mestne občina Maribor) odprlo še enaj- sto prijazno sobo v Sloveniji. Preostalih deset jih je urejenih v prostorih cen- trov za socialno delo v krajih, kjer so okrožna sodišča. Namen prijaznih sob je omogočiti otrokom, ki so žrtve kaznivih dejanj, zaslišanje v manj stresnem okolju, kot so uradni prostori sodišča, policije in podobni, ter jim, kolikor je le mogoče, prihraniti travmatsko podoživljanje bolečih izkušenj ob večkratnem za- sliševanju. Prijazna soba z vso opremo in tehnologijo namreč omogoča, da so otroci ob visoko usposobljenih stro- kovnjakih med pogovorom in igro zaslišani le enkrat. Pogovor se lahko snema, shrani in bi potem lahko veljal za dokazno gradivo. Beli obroč je akcijo urejanja prijaznih sob, ki je prerasla v posebni projekt (finančno ga podpira Simobil tako, da organizira dobrodel- ne Žure z razlogom), pričel pred leti. V sedmih letih je Simobil organiziral že deset "žurov", na katerih so zbrali skupno 200 tisoč evrov. Na dveh ma- riborskih Žurih z razlogom so zbrali okoli 50 tisoč evrov - polovico so na- menili za ureditev in opremo 112 kva- dratnih metrov potrebnih prostorov za t. i. prijazno sobo v Mariboru, pre- ostala sredstva pa bodo, pravi Vlasta Nussdorfer, predsednica društva Beli obroč Slovenije, porabili za izboljša- ve in odprtja prijaznih sob drugod po Štajerski. Zapišimo še, da v prijazni sobi lahko potekajo tudi stiki med starši in otroki, ki se izvajajo pod nadzorom; to funkcijo so omenjeni prostori v Mari- boru že imeli. Projekt prijaznih sob je zgled uspe- šnega sodelovanja civilne družbe, go- spodarstva in države, saj so se vanj vključila tudi pristojna ministrstva za pravosodje, družino in notranje zadeve. Tako je denimo ministrstvo za pravosodje ustanovilo posebno delov- Predsednik uprave Simobila Dejan Turk, Vlasta Nussdorfer in mariborski podžupan Janez Ujčič (od leve) so predali v uporabo enajsto prijazno sobo v Sloveniji. (Sašo Bizjak) no skupino, ki bo še konec tega meseca izdala priporočila, po kakšnem postop- ku naj se opravljajo razgovori z otro- kom, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je poskrbelo za to, da so se v centrih našli prostori. Zasliševa- Evropska sredstva za celiakaški projekt Mestna občina Maribor je pridobila evropska sredstva za projekt Lq - Celiac s polnim naslovom Izboljšanje kvalitete življenja bolnikov s celiakijo na obmejnem področju Slove- nije in Madžarske. Občina je na drugi javni razpis za izbor projektov v okviru Operativnega programa čezmejnega so- delovanja Slovenija - Madžarska 2007-2013 uspešno prijavila ta projekt s področja preventivnega zdravstvenega varstva, s katerim želi širšo javnost opozoriti na problem bolnikov s celiakijo. Izvajanje projekta - njegova vrednost je dobrih 627 tisoč evrov - začnejo danes, zaključili pa ga bodo leta 2014, so sporočili z mariborske občine. Projektni partnerji so ob občini kot vodilnem partnerju še Univerzitetni klinič- ni center Maribor, Slovensko društvo za celiakijo, bolnica v Sombotelu in Društvo za celiakijo Železne županije iz Som- botela. V okviru projekta bodo v treh letih izvedli številne aktivnosti za ozaveščanje javnosti, izpostavljanje problema bolnikov s celiakijo ter vplivanje na izboljšanje življenja teh bolnikov na obmejnem območju. (mbk) vJ^A H ZLEHTNO, A Ž L A H T NO Lepo megleno jutro SREČKO NIEDORFER Prejšnje tedne se mi ni v zvezi z Mariborom zgodilo nič lepšega od jutranje megle minule sobote. "Joj, hitro pridi nekaj pogledat!" sem svojo boljšo polovico bezal iz postelje. "Kaj pa?" si je mencala oči. "Dravo." Ki je menda prvič letos sploh ni bilo. Še našega brega nisi videl, kaj šele na drugo stran, in celo Pohorja ni bilo. Ono, ko vidiš, da nič ne vidiš, a veš, da se bo počasi spet vse pokazalo. Ne bom tajil, da sem drago zvabil iz postelje zgolj zaradi prizora; šlo je tudi za sebično željo po jutranji kavi. Mimogrede: iz dnevnih časopisov so mi padali na noge mercedesi, kar je le še dokaz več, da časopisne hiše nimajo več sposobnih oglaševalnih služb, ampak so le še dilerji vsemogočnih propagandnih firm. Tudi mi imamo na poštnem nabiralniku nalepko, ki smo jo kupili (!) na Pošti, da zavračamo reklamne tiskovine, zdaj pa nas s to papirno svinjarijo kot goske šopajo na vse druge mogoče načine. Za časopisne hiše to zagotovo ni nič dobrega. Ko zavržem mercedes, se lotim "mojega" Večera. Mislim, da ni imel še nikdar tako posrečenega "dramaturškega loka" kot takrat. Najprej poročilo o tem, kako je Franc Kangler šel v Ljubljano ovajat kriminaliste, ki so si ga drznili ovaditi za karkoli že. Prehitel je celo Janeza Janšo, ki toži šele na tožilski ravni, oba pa sta seveda prvoborca za pravno državo. Korektno poročilo Nine Ambrož, ki da misliti. Potem pa spet nekaj megle, megle, megle. Občuduj jo, dokler je in ko se nič ne vidi. Lotim se pisanja Aljoše Peršaka V mestu konstruktov in zarot. Delno gre za intervju z dr. Borisom Vezjakom, delno za mnenja podpisnikov peticije, da naj Kangler za božjo voljo že enkrat odstopi. Večino podpisnikov osebno poznam, cenim ali jih imam celo rad, a peticij ne podpisujem več. Saj lahko zdaj javno povem, kaj in kako mislim. Pa tudi tega ne vem, zakaj naj bi se na spletni strani Zofijinih ljubimcev izrekal zoper izbranca legalnih volitev. Hoteli so ga, imamo ga. Če svoj položaj zlorablja, naj ga že enkrat zaklenejo. Megla je medtem bežala pred soncem. Oba imam rad, a sonce vseeno bolj. Listam naprej, pridem do priloge V soboto in se lotim intervjuja Dragice Korade z dr. Alojzom Križmanom. Bogme, dvakrat ga preberem. Krasno, sijajno, čista petica. Za oba. Nekdanji rektor, župan, zdaj končno (!) tudi zaslužni profesor maha po lokalnih beticah kot z macolo, da vse poškropi. "Vaserkopfi" pač. Našteva uporabno znanje, ki smo ga včasih v mestu imeli, o razvojnih oddelkih in inštitutih, ki so jih imele nekoč firme, o mojstrih, zaradi katerih so včasih Mariboru očitali "mojstrsko mentaliteto", in poda osupljiv podatek, da je dandanes največja mestna "firma" univerzitetni klinični center, za njim univerza in šele na tretjem mestu livarna, s katero je bil zmeraj tesno povezan. Slednja ima fantastičnih 7 00 zaposlenih! Preveč premišljenega, modrega, da bi lahko povzel, skratka. Nekaj tega vem, vem na primer za sijajni razvojni center v Tamu, za projektante v mariborskem IMP, Hidromontaži, Metalni ... In stokrat sem že slišal, da nam Zlatoroga ni bilo treba kar tako prodati, da so v MTT Tabor, potencialnem Maksu, delali džins za vso tedanjo vzhodno Evropo, da smo se skratka v gospo- darskem smislu zmeraj nekako znašli, se znali prav orientirati. Pomnim množice, ki so se iz industrijskih gigantov valile po 14. uri, in se zavedam dejstva: iz tega sem zrasel. Potem slišim neki tingl-tangl. Sončno je že in mimo pripelje splav. Mislim, da čisto nič ne pretiravam, če ga pripišem Zlatku Jeseniku, ki ima največ zaslug za to lepo dravsko tradicijo. Ej, to je nekaj! Drave, ki so nam jo spremenili in polenili pred dobrimi 4 0 leti, zdaj ne krasijo le labodi. In Lent, na katerem je predvsem po zaslugi mag. Toneta Zafošnika "od mrtvih" zaživela najstarejša trta na svetu, pa Festival Lent - mislite si vi o njem, kar hočete -, vse to Dravi godi. Pojdite tja dol, prisluhnite ji. Bog daj, da bi se kaj podobnega začelo dogajati na področju gospodarstva. Da bi se enako kot stara trta sčasoma ukoreninila tudi ideja o povezanosti univerze in gospodarstva, o oživitvi tega nujno potrebnega "zla", industrije in proizvodnje nasploh torej, za katero še zdaj marsikdo misli, da nam ni bila in nam tudi ni potrebna. Ej, megle ni več! nja otrok v prijaznem okolju že, kdaj pa jih bodo pričeli snemati? Kriminalist- ka Simona Lilek z mariborske policij- ske uprave na to še ne more odgovoriti: "Kar zadeva snemanje, se je po mojem treba še dodatno usposobiti. Določena izobraževanja smo sicer že imeli, tudi nekatera zasliševanja so se že snemala, a na sodišču niso veljala kot 'priloga'. Kako doseči, da bi lahko bil razgovor z otrokom samo enkrat, je še stvar od- ločitve." 30. kmečki praznik v Svečin Praznovanje letošnjega, že 30. kmečkega praznika v Svečini se bo pričelo jutri, v petek, 16. septembra, ob 19. uri, ko bodo z grajskim večerom na svečinskem gradu stopili v praznično jesen. Potekala bo retrospektiva vseh 30 let praznika, ki jo bo vodil Marko Radmilovič. V soboto, 24. septembra, ob 10. uri bosta otvo- ritev označenih poti nordijske hoje Vinotour in pohod po 11- in 24-kilometrski poti po Svečinskih goricah ter sosednji Avstriji z zbirališčem pri nogometnem igrišču. Ob 12. uri bodo odprli razstave na gradu z naslovom 30 let Kmečkega praznika v Svečini in ob 13. uri začeli poroko vinske kraljice. Prihod svatov po nevesto pred grajska vrata je predviden ob 13.30, ob 13.50 bo šranga pred Vi- sočnikovo domačijo, ob 14.30 pa odhod svatov, ženina in neveste na domačijo Šerbinek, kjer bodo med vinogradi opravili civilni del poroke. Poročni obred v cerkvi bo ob 17. uri, med 18. uro in 18.30 pa pripravljajo še pozdrav ter slovo od mladoporočencev na vasi. Sicer pa bo ta dan med 14. in 18. uro v gradu predsta- vljena vrhunska kulinarika, ob 14. uri bo pokušnja vin iz Svečine pri Visočniku in od 15. do 16. ure sprejem in pozdrav vseh pohodnikov nordijske hoje. Mo- toristični klub Svečinske ose pripravlja ob 15.30 panoramsko vožnjo z motorji po Svečinskih goricah, ob 16. uri bo medobčinsko srečanje pihalnih orkestrov Maribor - Pesnica - Ruše 2011, ob 17. uri nastop folklornih skupin ter med 19. in 23. uro glasbeni večer s skupino Langa. V nedeljo, 25. septembra, ob 9. uri bodo igrali budnico s pihalno godbo, ob 9.30 bo svečana maša v cerkvi sv. Andreja, ob 10.30 trgatev vaške trte v družbi svečinskih vinskih kraljic, ljudskih pevcev in godcev iz Svečine ter ob 12. uri slavnostna otvoritev 30. kmečkega praznika s kulturnim programom. Ob 13.30 je načrtovan skok padalcev, med 14. in 18. uro bo čas za vrhunsko kulinariko v gradu, ob 14. uri še za športno-zabavne igre za otroke na šolskem dvorišču ter od 15. do 22. ure za zabavo z glasbo v živo. (gt) Patria pred Europarkom V nakupovalnem središču se te dni predstavlja Slovenska vojska. (Sašo Bizjak) Na osrednjem prireditvenem prostoru v mariborskem Europarku se do 17. sep- tembra predstavlja Slovenska vojska (SV), ki je na ogled postavila vojaška vozila in opremo, predstavili pa bodo tudi poklic vojaka ter možnost zaposlitve. Danes, v četrtek, od 17. ure se bodo predstavili tudi vrhunski športniki (atletinja Sonja Roman, ski krosist Filip Flisar, judoist Mitja Jenuš in motokrosist Sašo Kragelj), ki so zaposleni v SV, v petek bo mogoče pokusiti vojaški pasulj, sobotno po- poldne od 17. ure pa so rezervirali za gala koncert Big band orkestra Slovenske vojske s solistko Alenko Godec. Sicer pa letošnja predstavitev SV prinaša tudi nekaj novosti. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili na elektronskem strelišču, razstavljena bo oprema Bojevnik 21. stoletja, pred vhodom s strani dravskega mostu pa bo na ogled najnovejše oklepno-transportno vozilo Svarun, bolj znano pod imenom Patria. (gt)