URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Goričanci na skupnem vodovodu šele leta 2017? V Pomurju pričakujejo, da bodo poslanci v rebalansu proračuna izglasovali potrebna sredstva za projekt oskrbe s pitno vodo BRANKOŽUNEC Župani in strokovni sodelavci z ob- močja dvanajstih občin Goričkega in Murske Sobote, ki spadajo v tako ime- novani sistem B, so na ponedeljkovi seji v Stanjevcih v občini Gornji Pe- trovci ponovno razpravljali o gradnji pomurskega vodovoda, ki se vleče že od maja leta 2003, takrat je bilo pod- pisano pismo o nameri. Projekt vodo- oskrbe Pomurja je vključen v zakon o razvojni podpori pomruski regiji v obdobju 2010-2015, kjer je v 11. členu zapisano, da se vlaganja v infrastruk- turo za oskrbo pomurske regije s pitno vodo izvedejo iz nacionalnih in kohe- zijskih sredstev državnega proračuna v okvirni višini 98 milijonov evrov. Po besedah koordinatorja vodovo- dnega sistema B in gornjepetrovske- ga župana Franca Šlihthubra so se največ ukvarjali s pripravo vloge za pridobitev evrov iz Bruslja. Svet po- murske razvojne regije, ki ga sestavlja- jo župani 27 pomurskih občin, je na zadnji seji 22. junija v letnem poročilu o izvajanju omenjenega zakona ugo- tovil, da se je vrednost projekta - tega so na predlog ministrstva za okolje in prostor ter s soglasjem Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regio- nalno politiko leta 2009 razdelili na tri sisteme, A (lendavski), B (mur- skosoboški oziroma goričanski) in C (prleški) - povzpela že na 133 milijo- nov evrov. V to vrednost je zajet tudi sistem D (ormoško območje) z ob- činami Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer pripravljajo projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave v vrednosti deset milijonov evrov, ta je vključen tudi v pomurski zakon. Po zadnjih predvidevanjih naj bi 25 od- stotkov vrednosti investicije financi- rale občine, 55 odstotkov kohezijski sklad, deset odstotkov vodni sklad, deset odstotkov sredstev pa bo treba zagotoviti iz državnega proračuna. Šlihthuber je po seji povedal, da "smo predstavili verzijo projekta, v kateri smo opredelili 150-milijonsko vlogo za kohezijo za celotni vodovod. Trenutna vrednost samo vodovodne- ga sistema B, ki je razdeljen na dve iz- vedbeni fazi, je ocenjena na okrog 85 milijonov evrov. Župani in drugi predstavniki občin smo se po dolgi, a konstruktivni razpravi dogovorili, da bomo še ta teden sprejeli odločitev o dokumentaciji, ki jo moramo preda- ti svetovalnemu inženirju, da bo do 30. oktobra pripravljena za prijavo na kohezijski sklad. Glede na predpisane roke sem prepričan, da se bo to zgo- dilo. Pričakujem, da bodo poslanci v okviru razprave o pomurskem vo- dovodu in sprejema rebalansa pro- računa ravnali modro in v ta namen zagotovili potrebna sredstva. Prvo fazo naj bi izvedli do leta 2015, drugo pa do 2017, ko naj bi celotni vodovo- dni sistem na Goričkem tudi zaživel in zagotovil prebivalcem trajnejšo oskrbo s kakovostno pitno vodo". Po navedbah gornjepetrovskega župana so včeraj v tej zvezi izvedli še zadnje usklajevanje z župani in predstavniki občin, vlogo za kohezijski sklad bodo poslali tudi v parlament. bodo Gajševsko jezero Jožef Sagaj je iz rok križevskega župana Branka Belca prejel priznanje s plaketo in listino. ( M i ha Šoštarič) Odlikovanja občine Križevci so prejeli Jožef Sagaj, Alojz Jelen, S KZ Klas ter podjetji Montaža Vrbnjak in Teleing MIHA ŠOŠTARIČ "Če gledam trenutno situacijo, ko se pojavljajo problemi in težave, ko se soočamo z ekonomsko krizo, s katero nam polnijo ušesa različni mediji, ko nam v predlogu rebalansa obljublja- jo krčenje proračunskih sredstev na različnih ministrstvih, se tudi sam večkrat sprašujem, kaj nam preosta- ne, kako se lotevati stvari, kako s so- delavci in kolegi najti pravo pot. Želim in upam, da se to ne zgodi, kajti to bi imelo dramatičen negativen učinek na podjetja, občine, nastal bo tako imeno- vani začarani krog, ki nam ne prina- ša nič dobrega. Ob tem bom seveda tudi sam najbolj žaloval zaradi tega, ker sem župan, ker nam stvari po re- lativno zelo dobrem začetku, velikih načrtih za prihodnje ne bodo šle v takem teku, kot smo zapisali v načrtu razvojnih programov naše občine. Po naravi sem bolj optimističen, v vsaki stvari hitro iščem rešitve in priložno- sti. Ta prihajajoči čas, najsi bo kakršen koli že, moramo izkoristiti. Izkoristiti v najboljši možni meri, in če znamo ta čas prebirati, nam bo morda uspelo v stvareh, ki se jih pred časom sploh ne bi lotevali - najti priložnost," je na slav- nostni seji ob 13. prazniku občine Kri- ževci dejal župan Branko Belec. Dodal je, da "nobena stvar ne traja večno in tudi tak čas, ki ga zaznamu- je kriza, mine in stvari se zopet obr- nejo. In spet bo čas, ki bi ga morali znati izkoristiti, in bo čas, za katerega se bomo vprašali, ali smo ga izkoristi- li dovolj. Na nas je, da se odločimo, in kar se mene tiče, sem izzive vedno pri- pravljen sprejemati". Poleg priprave ob- činskega prostorskega načrta, katerega končno sprejetje pričakujejo v priho- dnjem letu, v občini Križevci prav tako intenzivno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za razpise s področja okoljske in prometne infrastrukture. "Tako kot do sedaj želimo večino in- vesticij izpeljati s sofinanciranjem z vseh mogočih naslovov. Pripravljeno imamo projektno dokumentacijo za iz- gradnjo sekundarne kanalizacije v Ilja- ševcih in v Vučji vasi, ki v predalu čaka na šesti javni razpis evropskega sklada razvoja regij. Največji projekt je obnova regionalne ceste s pločniki, kolesarsko potjo in cestno razsvetljavo ter vso pre- ostalo pripadajočo infrastrukturo po celotni Ščavniški dolini, od Berkov- cev do Lukavcev, v dolžini 9,2 kilome- tra," je načrte izpostavil Belec, ki se je skupaj s sodelavci v občinski upravi že lotil priprave projektov za oživitev Gajševskega jezera. "Prostor bi poleg surfanja in ribolova zaradi številnih rekreativnih, poučnih in zabavnih de- javnosti privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Gre za večfazni pro- jekt na regijskem nivoju, ki bo naredil ta prostor zanimiv, turističen in privla- čen." V minulih mesecih so sicer uredi- li vaško jedro v Križevcih, obnovili so številne vaško-gasilske domove, v Klju- čarovcih so končali izgradnjo kanali- zacije ter preplastili številne občinske ceste. V teh dneh so pričeli zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi v Ključa- rovcih, zaključujejo gradnjo krožišča v Ključarovcih, v Zasadih pa gradijo novo avtobusno postajo. Belec je na slavnostni seji občin- skega sveta, ki so jo pripravili v kri- ževskem kulturnem domu, podelil občinska odlikovanja za letošnje leto. Priznanje s plaketo in listino je dobil kmetovalec, rejec in voznik kasa- čev Jožef Sagaj iz Ključarovcev, pisna priznanja občinskega sveta so pre- jeli Aloj'z Jelen iz Lukavcev, Splošna kmetijska zadruga Klas Križevci in Montaža Vrbnjak iz Stare Nove vasi, županovo priznanje pa je dobilo pod- jetje Teleing z Razkrižja. Pomurje v sliki Dan koruze v Rakičanu V okviru dneva koruze so si udeleženci v okolici Rakičana ogledali tudi mikro- in makroposkuse na poljih. (Silva Eory) "Polovico koruze, namenjene silaži, je že pospravljene s polj, saj so bile vremen- ske razmere letos ugodne, zato so kmetje pohiteli s spravilom. Prav je tudi, da jo pospravljajo ob določenem odstotku vlage, ne pa, da jo preveč posušijo," je na tradicionalnem strokovnem srečanju, poimenovanem Dan koruze v Rakičanu, izpostavila Metka Barbarič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota in dodala, da je bilo v Sloveniji letos s to poljščino posajenih približno 63 tisoč hektarjev kmetijskih površin, največ prav v Pomurju. "Zdaj se bo počasi začelo spravilo za zrnje in upajmo, da bo sredi oktobra pospravljena vsa koruza s polj, tako da bo zemlja pravočasno pripravljena za setev pšenice," je še pripomnila Barbaričeva. Letošnji pridelek koruze je kakovosten, pridelki sicer niso tako visoki kot lani, ampak še vedno višji od dolgoletnega povprečja. "Nekaj preglavic nam je vreme vendarle povzročalo, saj smo imeli spomladi najprej suho vreme brez pa- davin, poleti pa nadpovprečno visoke temperature in vmes tudi izrazito mokro obdobje," je poudaril direktor družbe Panvita Kmetijstvo Branko Virag. V raz- pravi je bilo slišati tudi nekaj nejevolje kmetov zaradi zakisanosti zemlje, saj si želijo, da bi vse občine sofinancirale nakup apnenca, kar zdaj ene počnejo, druge pa ne. Zaradi letošnjega pomora čebel so sprejeli uredbo, ki ne dovoljuje uporabe tretiranega semena. "Ker se pojavlja vse več različnih škodljivcev, tudi koruzni hrošč, smo se po tej prepovedi proizvajalci znašli brez alternative," je pojasnil Virag. Udeleženci dneva koruze so pristojne na fitosanitarni upravi, ki deluje znotraj ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pozvali, da jim do konca leta predstavijo rešitve, ki jim bodo spomladi omogočile normal- no setev koruze. (se) Veseli Marki na festivalu v Srbij Folklorni plesalci iz Beltincev so se predstavili s štirimi postavitvami ravenskih plesov. (FS Veseli Marki) Folklorna skupina Veseli Marki z OŠ Beltinci se je tik pred iztekom poletnih počitnic na predlog Milana Predana s slovenskega veleposlaništva v Beogradu udeležila mednarodnega otroškega festivala Licidersko srce v Užicah v Srbiji. Tja je odpotovalo 26 otrok, starih od osem do dvanajst let, in pet spremljevalcev. Predstavili so se s štirimi različnimi postavitvami ravenskih plesov in pesmi, med povorkami sodelujočih skupin pa je gledalce nanje posebej opozarjal tudi pozvačin. "Ocenjujemo, da si je štiri festivalske nastope ogledalo več kot šest tisoč ljudi, na to smo zelo ponosni, kajti toliko ali še več ljudi je slišalo za OŠ Bel- tinci, za Prekmurje in Slovenijo," je povedala Jelka Breznik, mentorica folklor- nih plesalcev. Vključili so se v dobrodelno akcijo organizatorjev festivala, ki so na prireditvah prodajali lectova srca - ta so značilna tudi za območje Užic - in izkupiček namenili otrokom z Japonske, ki jih je pred meseci prizadel cunami, nekaj denarja pa so gostje iz Beltincev zbrali že doma. "Zelo smo se razlikova- li od drugih skupin, ne samo po kostumih, bili smo, poleg skupine iz Bogojne, edina izvirna skupina, tudi naši plesi so bili edini parni, kajti vse druge skupi- ne so bolj ali manj plesale kola, skupina iz Rusije pa je veliko pela, tako da je na prvi delavnici bil kar majhen 'problem', kako so si ostali člani folklornih skupi iskali pare, na drugi in nadaljnjih pa so že bili pripravljeni in z veseljem čakali na naš prikaz," je povedala Breznikova. Posebej so jih prišli pozdravit številni domačini, ki so tako ali drugače povezani s Prekmurjem. (ng)