URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

I l l M i M M / l Na Kozjanskem in v Obsotelju želijo obiskovalcem poleg ogledov starih hramov ter gastronomskega in enološkega razvajanja ponuditi tudi posebno vrsto namestitve, to je prenočitev v gorcah. (Franc Kramer) Gorce apartmajske hišice V Obsotelju in na Kozjanskem se za turizem v zidanicah resno zanima 8 0 lastnikov takih objektov, takih, ki o t em razmišljajo, je še več FRANC KRAMER "Naše podeželje prav kliče po tem, da bi gostje in izletniki svoj dopust, krajši oddih ali postanek ob izletu preživeli prav tukaj," ob sklepu projekta Razvoj turizma v zidanicah v Obsotelju in na Kozjanskem pravi župan občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. Prav ta občina je bila nosilka tega projekta. Da z razvojem tega turizma misli zelo resno, dokazuje tudi s tem, da so še pred iztekom projekta v svojem prora- čunu namenili nekaj denarja posame- znikom, ki želijo svojo gorco urediti za oddajanje v turistične namene. V projektu, s katerim želijo izboljša- ti turistično ponudbo na podeželju, po- novno oživiti vinsko turistično cesto, obiskovalcem pa poleg ogledov starih hramov ter gastronomskega in enolo- škega razvajanja ponuditi tudi poseb- no vrsto namestitve, to je prenočitev v gorcah, ki bi jih lastniki tržili kot svoje- vrstne apartmajske hišice, so sodelova- li še Turizem Podčetrtek, Javni zavod Turizem Rogaška Slatina ter Zavod za kulturo, turizem in razvoj Rogatec, kot zunanji sodelavci pa še nekatere druge organizacije. Tako je Razvojna agenci- ja Sotla izdelala analizo stanja za mo- žnost razvoja turizma v zidanicah. Direktorica Bojana Žaberl pravi, da so ugotovili, da vsaj desetina zidanic, ka- terih lastniki se zanimajo za tako de- javnost, izpolnjuje pogoje za to. Na območju petih občin Kozjanske- ga in Obsotelja so pripravili več infor- mativnih in izobraževalnih delavnic. Popeljali so jih tudi na ogled primerov dobre prakse na Dolenjsko in v Belo krajino, kjer so tak projekt že izvedli. Vlasta Kramperšek Šuc, vodja pro- jekta, pravi, da je v bazi ponudnikov ta čas 80 posameznikov, ki želijo so- delovati z eno od oblik turizma v zi- danicah, število takih, ki se za tako dejavnost zanima, se še povečuje. Enoletni projekt, za katerega so 40 od- stotkov denarja dobili iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ostalo je prispevalo pet občin tega ob- močja, so sklenili, delo pa bodo nada- ljevali. V sodelovanju z istimi partnerji bodo imenovali posebno komisijo, ki bo na terenu obiskala vse potencialne ponudnike, ki bodo to seveda želeli, ter jim brezplačno svetovali pri urejanju objektov in dokumentacije. Natisnili Jože Čakš: "Naše območje ima velike možnosti za turizem v zidanicah!" (Franc Kramer) bodo tudi prodajni katalog in vzposta- vili spletno stran in kanale za trženje. Na njihovo območje bodo pripeljali no- vinarje, turoperatorje in predstavnike turističnih organizacij. "Da bodo dober glas o naših gorcah in ponudbi našega območja čim bolj razširili in tako pri- spevali k nadaljnji promociji." "Lepote naših krajev, urejene ceste in druga infrastruktura, kulturna in naravna dediščina, gostoljubnost naših ljudi, kulinarika in dobra vina so izjemno velik potencial, ki mu je treba dati priložnost v okviru razvoja podeželja. Zato naj projekt Turizem v zidanicah spodbudi vsakogar, ki ima možnost in željo, da si uredi gorco, staro hišo ali ustrezen gospodarski objekt, tako da bo v skladu z zakonskimi zahtevami primeren za sprejem gostov," še pravi župan Jože Čakš. Konjiški Obraz Cilj so stopničke v Londonu Vse je mogoče - postati atletinja, čeprav v d o m a č em kraju ni niti stadiona, prebiti se v svetovni vrh, čeprav treniraš med trenerjevo malico, in kljub m n o g im življenjskim preizkušnjam ostati dobra m a ma ustanovljeni atletski klub. Čeprav praktično brez treningov, kopje je imela v rokah vsega dvakrat, je Rate- jeva na državnem prvenstvu že zma- gala. Kot osmošolka se je v Šentjur na trening vozila z motorjem, sedaj je prevoz sicer lagodnejši, pot pa je še vedno enaka, le da se sedaj pot v Šentjur dvakrat na dan ponovi. "Do- poldanski trening opraviva kar med trenerjevo malico, tako se poskušava prilagajati njegovi službi," je pojasni- la športnica. Njen prvi in edini trener si lahko lasti vse zasluge, da Martina pred leti ni opustila misli na športno kariero. Rodila je že drugega sina, medtem sprejela dejstvo, da se zgolj z atletiko ne da živeti, "in če ne bi bilo Andre- ja, ki me je prepričal, naj vztrajam, ne vem, kje bi bila danes. V kakšni osem- urni službi se preprosto ne vidim. Vedno sem bila zelo živ otrok, tudi pri vsakem pretepu s fanti sem bila zraven. Dobra sem bila tudi v roko- metu, a tudi ta je bil od Loč precej od- daljen." Svojega četrtošolca Marcela in dru- gošolca Matica sicer vzgaja v športnem duhu, z njo sta, kadar le šola to dopu- šča, na pripravah, "resnega treninga pa njima še ne privoščim. Naj še imata otroštvo." Materinstvo, ki se večini športnic v najbolj aktivni dobi zdi kot ROZMARI PETEK Imena Martina Ratej Slovencem ni treba posebej predstavljati. Nosil- ka državnega rekorda v metu kopja, sedmega mesta na ravno končanem svetovnem prvenstvu in še bi lahko naštevali, redno polni športne strani. Precej manj je javnosti znana njena nenavadna življenjska zgodba, polna pretresljivih izgub ljubljenih, še manj nevsakdanji boj za obstanek v svetov- ni atletski špici. Ne dolgo nazaj so ji "hrano in obutev" omogočali zgolj domači šentjurski klub in sponzorja. Prvo plačo je dobila šele pred slabi- ma dvema letoma, ko se je lahko za- poslila v policiji. Da bi se lahko kdaj tudi sama čez zimo pripravljala v to- plejših krajih, kot to počnejo njene sotekmovalke, so še vedno le sanje. Domači klub ji ne more omogočiti niti pokritega stadiona. Tudi zato so čedalje glasnejše govorice, da bo Ra- tejeva kmalu postala članica celjske- ga Kladivarja. Šentjurski atletski klub ji od vsega začetka daje zavetje. V Ločah, kjer je Martina doma, ne premorejo atletske- ga stadiona. Pa je naneslo, da so Marti- no, najboljšo osnovnošolko v metanju žogic, poslali v Celje na regijsko tek- movanje. Tam jo je opazil Andrej Hajnšek, ki je iskal ekipo za ravno "Skoraj bi rekla,daje športniku, ki ima družino, lažje. Ko imaš družino, se moraš navaditi discipline, ki je v atletiki zelpo pomembna." (Rozmari Petek) nekaj pregrešnega, 29-letna Martina vidi kot veliko prednost. Pa čeprav je mati in oče obenem. "Preprosto se da. Ko pride tekma, ostaneta pri starših. Sicer pa me popoldne tri ure ni, ves ostali čas smo skupaj. Skoraj bi rekla, da je športniku, ki ima družino, lažje. Bolj se umiriš. Ko imaš družino, se moraš navaditi neke discipline, ki pa je tudi v atletiki zelo pomembna," raz- mišlja najverjetneje najbolj popularna mama v tamkajšnji osnovni šoli. Martino po zaključku sezone, ki bi brez poškodbe lahko bila še boljša, sedaj čaka kakšen mesec dni počit- ka, kar pomeni, da bo na stadionu le enkrat na dan. Potem sledi odločitev, ki naj bi prinesla spremembo kluba. Misli pa so že danes v Londonu, kjer bodo prihodnje leto olimpijske igre. "Moj cilj je priti med prve tri tekmo- valke. Tudi sama sem se že približala tem 67 metrom. In če bo zdravje služi- lo, bi v Londonu lahko bilo malo dru- gače kot v Daeguju." Tanja Cegnar je izpostavila povezavo med podnebnimi spremembami in zdravjem. (Violeta Vatovec Einspieler) Globalne spremembe vplivajo na zdravje Od rojenih leta 2 0 0 7 bo do 75. leta zbolel za rakom eden od dveh moških in ena od treh žensk VIOLETA VATOVEC EINSPIELER V zadnjih 20 letih se je povpreč- na temperatura v Sloveniji povišala za dve stopinji Celzija. Zime so manj hladne, manj je snega, poletja imajo vse več vročih dni, padavin je največ jeseni, ko je tudi največ poplav. To je le nekaj dejstev z zanimivega preda- vanja Tanje Cegnar iz Agencije Repu- blike Slovenije za okolje in prostor na posvetu o promociji zdravja in prepre- čevanju nalezljivih bolezni. Dodala je tudi zanimive podatke o tem, kako klimatske spremembe vplivajo na zdravje. Zaradi daljšega toplejšega vremena so dalj prisotne razne žužel- ke, med njimi tudi prenašalci različnih bolezni. Klopi so se razširil že na ob- močje vse Slovenije in so dejavni dalj kot v preteklosti. Zaradi globalne tr- govine uvažamo tudi druge žuželke, denimo tigraste komarje. Vremenske spremembe vplivajo tudi na kakovost vode, ki je ob sušah in poplavah pogo- sto oporečna. Ozon vpliva na onesna- ženost zraka, če je toplo, je v zraku več ozona, če je inverzija, se poveča učinek prašnih delcev. Zaradi daljše vegeta- cijske dobe rastlin je v zraku dalj časa cvetni prah, ki marsikomu povzroča alergijske reakcije. Posvet je v okviru letošnjega Med- narodnega obrtnega sejma organizi- ralo Društvo za promocijo zdravja in vzgojo za zdravje. Društvo si že 20 let prizadeva poučiti državljane o tem, kako skrbeti za svoje zdravje, s pre- davanji, okroglimi mizami in razsta- vami. Tokrat so zbrali ugledne strokov- njake, ki so problematike lotili vsak s svojega zornega kota. Frančiška Močnik Škrabl iz celjske bolnišnice je govorila o primarni in sekundarni preventivi pri srčno-žilnih boleznih, družinski zdravnik Igor Praznik o preprečevanju nenalezljivih bolezni, Maja Primc Žakelj z Onkološkega in- štituta je govorila o razširjenosti raka v Sloveniji in med drugim poveda- la, da ima zbiranje podatkov o raku v Sloveniji dolgoletno tradicijo, saj ima ljubljanski Onkološki inštitut enega najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi. Povedala je, da je obo- levnost raka v porastu. "Politične in ekonomske okoliščine so v zadnjih de- setletjih večini Slovencev spremenile življenjski slog pa tudi njihovo izpo- stavljenost karcinogenom v delovnem in življenjskem okolju. Ker je latentna doba pri raku daljša od 20 let, se posle- dice teh sprememb še niso v celoti po- kazale," je povedala. Napovedi pa niso nič kaj obetavne niti za nove generaci- je otrok. Od rojenih v letu 2007 bo do 75. leta starosti za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk. Slišali smo tudi, kako se promoci- je zdravega načina življenja lotevajo v celjskem Vrtcu Tončke Čečeve, na Sre- dnji zdravstveni šoli in na I. osnov- ni šoli v Žalcu. Zanimivo je bilo tudi predavanje Lorene Hus iz Zavoda za zdravstveno varstvo o aditivih v ži- vilih. Urška Dragovič iz javnega pod- jetja Vodovod-kanalizacija, ki je tudi mestna svetnica, pa je predstavila skrb za okolje v celjski občini. Imejmo zabavo, jejmo zdravo V Osnovni šoli Šoštanj bodo jutri pri- pravili poučno in športno zabavno pri- reditev, na kateri bodo opozorili na pomen zdrave prehrane otrok. Kme- tijska zadruga Šaleške doline namreč v okviru projekta Imejmo zabavo, jejmo zdravo z raznovrstno ponud- bo podeželja Šaleške doline o tej temi pripravlja predavanja, okroglo mizo, športno-zabavni koncert in tudi de- gustacije proizvodov pridelovalcev s tega območja. Specialisti za zdravo prehrano bodo že zjutraj pripravili predavanja za otroke, ob 9. uri pa bo okrogla miza z naaslovom Varna in zdrava prehra- na v vrtcih in šolah - priložnost za slovenskega kmeta. Med udeleženci pogovora bo tudi minister za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Zelo pestra bo osrednja prireditev, ki se bo začela ob 11. uri. Nastopila bo skupina telovadcev iz Maribora, pri- družil se jim bo tudi naš znani telova- dec Mitja Petkovšek. Nastopili bodo tudi Pihalni orkester Zarja Šoštanj, folklorna skupina šoštanjske osnovne šole, domači twirling klub in glasbena skupina Up n' downs. (fk) RADIO n u n www.radiorogla.si t> štejprski val V m e"7,& MHz