URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Poslovna cona Ozare je v zaključni fazi - gradbinci asfaltirajo povezovalne poti. (Karin Potočnik) Poslovna cona čaka kupce Parcele v coni Ozare dražje od tistih v Pamečah KARIN POTOČNIK V Slovenj Gradcu so s pomočjo dr- žavnih oziroma evropskih sredstev uredili poslovno cono Ozare, ki čaka kupce, kot je nedavno povedal župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar. "Cene 22 parcel niso tako ugodne kot v Pamečah, saj smo morali zemljišča na Ozarah odkupiti za bistveno več denarja," je povedal župan. Za zdaj se za nakup zanimajo trgovska pod- jetja, vendar se bodo morali o potre- bah po dodatnih trgovcih v občini odločiti svetniki na eni od priho- dnjih sej. Po Zanoškarjevi oceni bi v občini potrebovali trgovce s teh- ničnim blagom, pohištvom, ne pa s prehrambnimi izdelki. Na Ozarah so interesenti podjetniki lesnopre- delovalne branže. Poslovna cona Ozare je v izmeri desetih hektarjev, vrednost naložbe je okoli 800 tisoč evrov. Parcele so komunalno ureje- ne, v tem času gradbinci asfaltirajo povezovalne poti. Mladinski hotel z mladinskim cen- trom, ki raste v poslovni coni Ozare, bo končan oktobra letos. Preko zime ga nameravajo opremiti. 44 ležišč bo upravnik, zavod Spotur, tržil za špor- tni turizem, ki je v mestu po župano- vih besedah v razmahu. Namestitve v hostlu pa bodo prav prišle za mlajše obiskovalce prireditev evropske pre- stolnice kulture 2012, katere partner- sko mesto je Slovenj Gradec, torej tako imenovanega kulturnega turizma, na katerega stavijo Slovenjegradčani. Župan Zanoškar je zagotovil v ob- dobju naslednjega leta premik pri vzpostavljanju term - zagonskega pro- jekta za razvoj turizma v Mislinjski dolini in širše, kjer pa si potencialni naložbeniki podajajo kljuko njego- ve pisarne, trenutno brez dogovorov. Še o primeru Lavre Kako bo minister za zdravje Dorijan Marušič reagiral na nepodporo članov sveta zavoda slovenjegraške bolnišnice, ki jih je imenovalo ministrstvo, nje- govemu kandidatu za direktorja Janezu Lavretu, je po včerajšnji seji vlade znano. Svet zavoda ima nove člane s strani ustanovitelja. "V svetu javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Slovenj Gradec se dolžnosti pred- stavnikov ustanovitelja v svetu zavoda razrešijo Marijan Klemenc, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Evgenija Cesar, Slovenj Gradec, Suzana Filipančič, Kotlje. Do poteka štiriletnega mandata se v svet zavoda imenujejo Barbara Eugenija Jamnik, Ljubljana, Ljubo Žužek, Ljubljana, in Peter Pustatičnik, Velenje," so pojasnili na ministrstvu. Kot je pojasnila glavna predstavnica za stike z jav- nostmi pri ministrstvu Irma Sterle Glaner, so na nedavni seji vlade zamenjali več članov svetov javnih zdravstvenih zavodov. Razlogi zanje so bili različni, od neporočanja ustanovitelju do konflikta interesov. "Razrešitev članov sveta javnega zdravstvenega zavoda Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in imeno- vanje novih članov sta bila izvedena z namenom dviga ravni kakovosti in strokovnosti dela sveta zavoda," je dejala Sterle Glanerjeva. Nedavna nepodpora direktorju slovenjegraške bolnišnice Lavretu se tudi županu Zanoškarju zdi nerazumljiva poteza nekaterih posameznikov. Sam je izpostavil dobro sodelovanje z vodstvom bolnišnice, ki je zelo sposobno. Zanoškarju se zdi nedopustno, da na podlagi nekaj nezadovoljnih zaposle- nih v bolnišnici lokalni politiki odrečejo podporo človeku, ki uživa zaupanje ministra za zdravje in mu za Koroško uspe pridobiti denar. "Da predstavnik mestne občine Slovenj Gradec glasuje po svoje, je presedan brez primere," je dejal župan. O tem je svojega predsednika in hkrati člana sveta bolnišnice Jurija Šumečnika na sestanku včeraj zvečer izprašala komisija za volitve in imenovanja. Zanoškar pričakuje ukrepe komisije. Za vlaganje v termalni turizem se zanima Kitajska investicijska banka, ki pa bi zagotovila za poplačilo kredi- ta želela kar od občine, na kar lokalna oblast ne pristaja, saj je naložba okoli 30 milijonov evrov prevelik zalogaj zanjo. "Še eno leto bomo iskali par- tnerja, če ga ne bomo našli, bi lahko namesto term v Šmiklavžu zgradili vsaj bazen ali kakšno drugo kopali- šče," je menil župan. Kot možni vla- gatelji v termalni kompleks v okolici Slovenj Gradca se pojavljajo še nekate- ri tuji vlagatelji, vsi z vzhoda. Slovenjegraška občina v septem- bru praznuje, ponosna na svoj naziv mesto glasnik miru, ki ji ga je pode- lil OZN. Tokrat bodo prireditve zaradi pomanjkanja denarja skromnejše. Minuli konec tedna so se kolesarji, tokrat rekordno število - 170, podali okoli Uršlje gore ali po kolesarski poti do Mislinje, skozi novi podhod pod glavno cesto med omenjenima obči- nama. V okviru praznovanja bodo odprli krajše asfaltirane odseke cest, ši- rokopasovno omrežje, pripravili bodo slavnostno sejo občine in šte- vilne zabavne in družabne priredi- tve, zajete v brošuri, ki jo je ob tem izdal Spotur. Skozi Slovenj Gradec bo potekala nova pešpot, in sicer Bene- diktova pot, ki se začne v St. Paulu v Avstriji, prečka Slovenj Gradec in gre naprej proti Gornjemu Gradu, nato pa bo njena trasa vodila preko Italije vse do Irske. Srečanje maturantov iz leta 1961 Tako kot po maturi je tudi po 50 letih nastala spominska fotografija. (Andreja Čibron Kodrin) 59 dijakov iz 4. a- in 4. b-razreda je leta 1961 kot 13. generacija maturantov končalo šolanje na Gimnaziji Ravne na Koroškem. Ob 50. obletnici mature so se ponovno srečali minulo soboto, ko so najprej obiskali svojo nekdanjo šolo, potem pa so si ogledali še Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika. 40 nekdanjih dijakov in dijakinj, večina živi na Koroškem, na obletnico pa so nekateri prišli tudi iz Beograda, Zagre- ba, Ljubljane in Maribora, je pozdravil tudi profesor Tone Golčer, takrat razre- dnik b-razreda. Spomnil je, da so bili vsi zelo dobri dijaki. Uspešno so tudi doštudirali, v tej generaciji je veliko zdravnikov in uveljavljenih strokov- njakov na drugih področjih ter poslov- nežev. Enajst nekdanjih gimnazijcev je že pokojnih, med njimi tudi razre- dnik a-razreda Janez Mrdavšič. Kako je na gimnaziji danes, je "zlatim" ma- turantom povedal ravnatelj Dragomir Benko. Še posebno zanimivo je bilo br- skanje po starih dnevnikih, dijaki so od pouka izostali tudi denimo zaradi kolin ali ker so zamudili vlak. (ačk) Gostujoče pero Centurion JERNEJ KOŽAR Vzrok ponesrečene ureditve prevaljskega glavnega trga je neki temeljni nesporazum, ki se že nekaj časa širi po teh krajih. Gre za to, da si vsakokratna trenutna oblast prilašča pravico nadzirati vsa področja družbenega življenja, od asfaltiranja cest do postavljanja spomenikov. Vseeno je, ali je ureditev trga posledica nekega gnilega kompromisa in ali je črn poliran kamen nekomu všeč ali ne, povsem nekaj drugega pa je seveda, kakšno sporočilo nosi. Osrednji trg mesta ima že od nekdaj poseben simbolni pomen in ga navadno krasijo spomeniki pomembnih osebnosti, ki so tako ali drugače povezane z razvojem kraja. Spomnimo se na Tita v Velenju ali na ureditev glavnega trga v Pliberku. V obeh primerih gre vsaj za pomembni umetniški deli, čeprav mogoče nekomu vsebina ni všeč. Na žalost tega za prevaljskega centuriona ne moremo trditi, še več, tudi postavitev je popolnoma neustrezna. Prevalje pa niso edine, ki se krasijo z dvomljivi spomeniki, to je nekakšen trend, ki se je na Koroškem začel s skopljenim konjem v Slovenj Gradcu. Povejmo najprej, da ni povsem jasno, kako se je rimski centurion (stotnik) znašel v teh krajih. Lahko, da je v turbulentnih časih zgodnjega 3. stoletja poveljeval vojaški postojanki v teh krajih, ki je varovala meje rimskega imperija ali pa se je na stara leta umaknil v te z neprehodnimi gozdovi porasle kraje, da bi užival v pokoju in zasluženi nagradi, ki jo je dobil v zahvalo za dolgoletno služenje cesarju. Verjetnejša je prva razlaga, kar pomeni, da je prišel v te kraje kot okupator zatirat lokalno prebivalstvo. Celo bič je obdržal na prsih, s katerim je tepel neposlušne vojake, da mu ne bi bili ušli. Gotovo rimskega osvajanja ne moremo primerjati s tistim generala Maistra, ki se je malodane s peresom v roki boril za severno mejo. Nasprotno, centurion je bil v teh krajih okupator, kot je bil to poveljnik JLA na Holmcu pred dobrim 20 leti ali še prej med drugo svetovno vojno poveljnik gestapa na Prevaljah. In ali si lahko predstavljajmo, da bi naši zanamci leta gospodovega 3800 postavili spomenik tema dvema, katerih žrtev sorodniki danes še živijo med nami. Vendar kot da vse to še ne bi bilo dovolj, so v kvazirimsko edikulo postavili kopijo. Original nagrobnega spomenika centuriona, ki so ga leta 1903 našli na Prevaljah, hranijo v muzeju v Celovcu in seveda se ni nihče spomnil, da bi namesto izdelave kopije raje zahteval vrnitev originala. Biseri kulturne krajine Nosilci projekta, Ká"árntner Bildungswerk, Slovenski narodopisni inštitut Urbana Jarnika, Koroški pokrajinski muzej in Zavod za varstvo kulturne dedi- ščine Slovenije, območna enota Maribor, so pripravili razstavo Biseri naše kul- turne krajine (v sklopu operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013). V razstavišču Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu so na ogled zna- menja in manjši spomeniki, ki slikovito upodabljajo našo kulturno zgodovino in opisujejo življenje, šege in navade ter ljudsko pobožnost podeželskega pre- bivalstva. K njim prištevamo kapele, križeve pote, znamenja, križe, kultne in pravne spomenike, pomnike, spomenike s področja obrti, kmetijstva in indu- strije, fasadne ornamente, vrelce in vodnjake. Ob tej priložnosti so predstavili tudi objekte kulturne dediščine v slovenjgraški občini. (ačk) V soboto Borisovi teki v Mežici V organizaciji Tekaškega kluba Grča bodo v soboto, 17. septembra, v Mežici pote- kali že 26. teki v spomin na nekdanjega športnika Borisa Keršbaumerja, ki je bil znan kot odličen nogometaš, atlet in kolesar. Teki se bodo zvrstili od 14.30 dalje, za otroke na progah dolžine 100, 500 in 1000 metrov ter za odrasle na šest in 10,3 kilometra. Na šest kilometrov dolgo pot se bodo odpravili tudi pohodniki. Osrednja tekaška preizkušnja bo zagotovo gorski tek na 10,3 kilometra. Ta tek bo štel za štajersko-koroški pokal ter za pokal avstrijske Koroške, zato je pri- čakovati precejšnjo udeležbo tekačev tudi iz sosednje Avstrije. Start in cilj vseh tekov bosta pred Narodnim domom v Mežici. Udeleženci tekov se bodo lahko prijavili še na dan prireditve od 12. do 14. ure. Vsi bodo prejeli majico sponzor- ja, najboljši trije v posameznih kategorijah bodo prejeli še kolajne. Vsi tekači in tekačice bodo sodelovali tudi v žrebanju praktičnih nagrad. Informacije v zvezi s teki v Mežici lahko dobite po telefonu 051 414 769 od predsednika TK Grča Vinka Strgarja. (iml) Srečanje koroških upokojencev Osmo srečanje upokojencev, povezanih v Koroški pokrajinski zvezi društev upo- kojencev (KPZ), bo v soboto, 17. septembra, v prireditvenem šotoru na Prevaljah. Od 10. ure dalje bodo udeležence z glasbo pozdravili harmonikarji iz Kulturnega društva Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Srečanje praporščakov bo ob 11. uri. Upokojence bodo nagovorili Mateja Kožuh, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, Janez Gologranc, predsednik KPZ, Vladimir Medvešek, predsednik Društva upokojencev Prevalje, in Matic Tasič, župan občine Preva- lje. Na srečanju bodo tudi razglasili najuspešnejša društva v športnih tekmova- njih v okviru prvenstva KPZ in jim podelili pokale. (ačk) Zgodovina obrtništva v Marenbergu na ogled Na dan odprtja Radeljskih srečanj 2011 sta člana Društva za ohranitev kulturne dediščine in umetnosti Št. Janž pri Radljah ob Dravi Mirko Kogelnik in Hermi- na Ropoša v salonu Ars v Radljah ob Dravi pripravila razstavo listin in fotogra- fij, ki prikazujejo del zgodovine Marenberga (Radelj ob Dravi). Tako je na ogled 220 dokumentov od leta 1404 do leta 1953. Med njimi so različni zemljevidi, načrti cest in zgradb, pomočniška in mojstrska spričevala, cehovske listine, šte- vilni drugi dokumenti ter orodja in pripomoči različnih obrti, prikazana je tudi zgodovina hmeljarstva, kmetijstva, lesne predelave ter pridobivanja in obdela- ve kamna. Pri pripravi gradiva za razstavo je sodeloval akademik prof. dr. Jože Mlinarič. Razstava bo na ogled do 25. septembra. (jma)