URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Svetozar Borojevic m e d slavo in ponižanjem M I RO SIMČIČ AVGUST DEMŠAR Tanek led 37 Vzhodna fronta bo na koncu spopadov dolga 1300 kilo- metrov, toda za Nemce je še vedno bila najbolj pomemb- na zahodna fronta. Nemčija je Rusiji takrat ponudila separa- tni mir, toda car Nikolaj II. je ponudbo odločno zavrnil. Nje- gova vojska je dotlej izgubi- la 1,6 milijona vojakov, orožja je primanjkovalo, po deželi so se začeli širiti prvi protivojni nemiri. Ruske vojske neuspe- hi v letu 1915 niso zlomili, še vedno so bili pripravljeni sode- lovati v vojni z antanto. Olajšanje na vzhodni fronti je prišlo v pravem trenut- ku za dvojno monarhijo: 23. maja 1915 je Italija napoveda- la vojno Avstro-Ogrski, antan- tni zavezniki pa so izpeljali veliko invazijo v Galipoliju in napadli Turčijo. Dvojna mo- narhija je tako postala edina velesila prve svetovne vojne, ki se je istočasno vojskovala na treh frontah. Svetozar Bo- rojevic, poveljnik 5. armade, je dobil nalogo zaustaviti itali- jansko vojsko na Soči. Central- ne sile so leta 1915 v bojih proti Rusom dosegle izjemen uspeh, ki jim je znova obudil upanje v dokončno zmago, nevtralne države pa bo ta uspeh prepri- čal o njihovi moči in jih prisilil, da ne glede na svoje ozemelj- ske apetite proti Avstro-Ogrski ostanejo v varni nevtralni drži. Po drugi strani so uspehi cen- tralnih sil opogumili Bolgarijo, da je vstopila v vojno na strani centralnih sil. Ko so Italijani aprila 1915 skrivoma podpisali londonski sporazum, ni nič kazalo, da bo že v začetku maja 1915 lahko prišlo do strateškega preobra- ta na vzhodni fronti. Italijan- ski generalštab je še aprila leta 1915 bil prepričan, da je dvojna monarhija na koncu moči in da bodo svojo nekdanjo dol- goletno zaveznico zlahka pre- magali. General Cadorna je v parlamentu obljubljal, da bodo vkorakali v Trst že po enem mesecu bojev, kmalu za tem pa bo njihova vojska zasedla Lju- bljano. Akcija, ki so jo v javnosti popularno poimenovali "spre- hod na Dunaj", naj bi se konča- la na Dunaju, ko naj bi Rusi in Knjiga Mira Simčiča je izšla pri založbi Intelektualne storitve v Kopru. Naročila tel. 04067 16 97, e pošta katarinasim- cic@gmail.com . Italijani končali vojno z okupa- cijo prestolnice dvojne monar- hije. Italijanski vojaški strategi so računali na lahko delo, saj naj bi po njihovem mnenju Av- stro-Ogrska že izgubila večino svojih ofenzivnih potencialov. Svetozar Borojevic je po koncu prve svetovne vojne na- pisal kratke spomine o vojni med Italijo in Avstro-Ogrsko, v njih je tudi objavil tri zani- mive dokumente, ki pričajo, v kakšnih hudih stiskah se je takrat znašla dvojna monarhi- ja na jugozahodnem bojišču na meji z Italijo. S tem dokumen- tom je Borojevic hotel pomaga- ti Jugoslovanom na mirovnih pogajanjih v Parizu in ovreči italijanske trditve o njihovi ne- nadomestljivi vlogi v zmagi an- tantnih sil v "veliki vojni" ter omejiti njihove ambicije na Go- riškem, Primorskem, v Istri in Dalmaciji. Borojevic je dokaza- val, da je prispevek italijanskih vojaških sil pri skupni zmagi antante bil ničen. Italijanska delegacija je na pariško konferenco prišla s trdnim namenom, da bo zah- tevala integralno uresničitev londonskega sporazuma, za do- datek pa je zahtevala še Reko in Trbiž. V vsaki priložnosti, piše Adriatikus, avtor uvoda v Bo- rojeviceve spomine, so se Ita- lijani sklicevali na "čudovito zmago italijanskega orožja" ter na ogromne zasluge, ki da so jih Italijani s tem naredili "ne samo zaveznikom, temveč tudi celemu civiliziranemu svetu". Italijansko čezmerno napiho- vanje na mirovni konferenci in umikanje v molk jugoslovan- ske delegacije sta v mednarodni javnosti ustvarjala vzdušje, da so tudi nesmiselne italijanske zahteve upravičene. Nikola Pašic naj bi bil svoji delegaciji na mirovni konfe- renci v Parizu dejal za jugo- slovanske interese na Jadranu v svojem znanem ciničnem slogu: Kaj ti bo umazana voda, ki je niti kobila noče piti. Borojevic takrat ni vedel, da predsednik nekdanje srbske in nove jugoslovanske vlade, Nikola Pašic, najvplivnejši član Jugoslovanske radikalne stran- ke, ni bil navdušen nad veli- kostjo nove Jugoslavije. Ni bil edini. Celotna srbska politična elita je podpirala idejo Velike Srbije, ki naj bi se končala na črti Virovitica, Karlovac, Kar- lobag. Srbi so imeli v teh krajih močno manjšino, ki se je docela solidarizirala s Srbijo. Tudi pr- Obramba na Soči je bila vojaško bolj tvegana kot vojna na Savi in Dravi votni načrt antante je bil, da naj bi se srbska vojska po preboju pri Solunu ustavila v višini Ja- senovca na Savi. Josip Smodla- ka, znani splitski politik in predvojni poslanec v dunaj- skem parlamentu, pa je inter- veniral pri narodnem svetu v Zagrebu, naj za božjo voljo po- kličejo srbsko vojsko, ki naj bi ustavila italijansko prodiranje v Dalmaciji. V nasprotnem bi to naredili Hrvati iz Dalmacije v lastni režiji, mimo Zagreba. To je bila tudi edina pametna reši- tev v tem času in narodni svet je nemudoma poslal delegacijo v Beograd. Zelo vplivna in mnogošte- vilčna srbska tajna militantna organizacija Črna roka je skraj- ne meje Velike Srbije videla na liniji Virovitica-Karlovac- Karlobag. V svojem programu Črna roka, Združitev ali smrt, ni nikoli omenjala Jugoslavije in federacije z drugimi južno- slovanskimi narodi. Zanimala jih je samo združitev srbskega naroda v eni državi. Srbija pa je sicer bila proti londonskemu sporazumu, saj je med ostalim dajal prednost italijanskim in- teresom tudi na jugu Jadrana, v Albaniji, kjer je tudi Srbija imela lastne strateške interese. Največja laž prve svetovne vojne Borojevic je v svojih spominih odgovoril tudi generalu Ar- mandu Diazu, načelniku itali- janskega generalštaba, ki je v svojem Biltenu o zmagi na za- četku novembra 1918 v pom- poznem stilu zapisal: "V vojni proti Avstro-Ogrski, ki je pod visokim vodstvom Njegovega Veličanstva kralja, vrhovnega poveljnika, italijanska vojska, šibkejša po številu in sredstvih, ki je začela 24. maja 1915 ter jo z nezlomljivo voljo in vztrajnim pogumom vodila, nepretrgoma in zagrizeno v teku 41 mesecev, smo zmagali..." Gre za dnevno povelje načel- nika italijanskega generalšta- ba iz 4. novembra 1918, ki ga je podpisal general Armando Diaz. Armando Diaz je postal načelnik italijanskega general- štaba po upokojitvi generala Luigija Cadorne, po silovitem porazu italijanske vojske pri Kobaridu. Ta dokument, vkle- san v beli marmor in natisnjen z velikimi rdečimi črkami, sto- ji še danes na italijanskem me- morialnem muzeju na vrhu hriba Šmihel na doberdobski planoti. Z grafično prilogo v svojih spominih je Svetozar Borojevic dokazoval, da general Diaz ne govori resnice. Grafična prilo- ga kaže razmerje sil med Italijo in Avstro-Ogrsko v prvih dneh vojskovanja. Cela nova fronta od prelaza Stelvio na tromeji s Švico do Jadranskega morja je bila dolga prek 600 kilome- trov. Nova fronta je bila razde- ljena na tri odseke in na vseh so Italijani imeli bistveno premoč. Na tirolskem odseku so, po Borojevicevih trditvah, Italijani imeli 200 bataljonov in 220 to- pniških baterij, armada dvojne monarhije pa 66 bataljonov in 21 topniških baterij. Na koro- škem odseku so italijanske sile imele 30 bataljonov in 20 to- pniških baterij. Najbolj kričeče nesorazmerje v številu vojakov in topov med zoperstavljenima vojskama pa je bilo na mestu glavnega italijanskega napada, na soškem odseku. Tu so Itali- jani nagrmadili sile 215 bata- ljonov, 221 topniških baterij ter 55 konjeniških eskadronov. V prvih dneh spopadov jim je nasproti stalo 26 bataljonov, 18 baterij in 4 konjeniški eskadro- ni vojske dvojne monarhije. Italijani so 23. maja 1915 bili petkrat močnejši v številu vojakov ter desetkrat v topni- štvu, pravi Borojevic. "Da so se Italijani odločili, da bodo prebi- li našo soško fronto," je zatrje- val Borojevic, "lahko bi akcijo pričeli s trinajstkratno premo- čjo v pehoti, osemnajstkratno v topništvu ter dvanajstkratno v konjenici, pod pogojem, da bi na tirolskem in koroškem ob- močju, glede na njihove nove prihajajoče sile, zoperstavili nasprotniku enako močne sile." 23 Vsi izprašani so vedeli, da se v dolino z avtomobilom (tako kot prejšnji večer) odpeljeta dve osebi, Sanja Klemenčič in Magda Pintar. Nihče ni vedel (po njihovem lastnem zatrjevanju) da se jima bo pridružila Nevenka Primožič. Slednja je svojo prošnjo, da jo vzamejo s seboj, izrazila (po pričevanju dvanajstih prič glej: pri- loga 1: zapisniki pogovorov) ob cca. 22.10 voznici Sanji Klemenčič. Maribor, 31. 3. 2006 Zapisal: Marko Breznik, kriminalist ena To slogovno precej nerodno in na trenutke tudi vsebinsko nejasno poročilo je bilo eno prvih, ki bo romalo v dosje primera Breza. Mladi Marko Breznik bo v letih kriminalistične službe, ki ga čakajo, v tem pogledu vidno napredoval. Že naslednja njegova po- ročila v istem, na koncu zelo zajetnem dosjeju, bodo precej boljša. In tudi pomembnejša. V tem poročilu ni bilo nič takega, na kar bi se lahko oprli. Nihče ni ničesar videl, nihče ni ničesar slišal, nihče ni mogel z gotovostjo jamčiti za nikogar. Skratka, nikogar ni bilo moč izločiti iz kroga osumljenih, na nikogar ni padel niti najmanjši sum. No, o osumljenih se niti ni dalo govoriti, saj se po uvodnih pogovorih kriminalisti niso uspeli dokopati do nobenega suma. Imeli so le širok krog ljudi, ki so imeli priložnost. Z obiskom v Brezi so kriminalisti preverili, kako je bilo mogoče priti do vode in s čim si je storilec pomagal pri njenem prenašanju do ovinka. A to so bila gola dejstva. Ugotovili so, kako bi bilo kriminalno dejanje lahko storjeno. Kdo in zakaj bi to storil, pa po obisku v Brezi niso vedeli nič več kakor prej. A samo na prvi pogled. Breznikovo poročilo vsebuje pomem- ben podatek. V njem je ključ, ki bo kriminalistom pomagal razre- šiti primer. Samo nikomur še ni padel v oči. Ne Marku Brezniku, ne Ivani Premk, ne načelnici Berti Baloh, ko je še isto popoldne prebirala Breznikovo poročilo. Morda niti višjemu kriminalistič- nemu inšpektorju Martinu Vrenku ne. Vsaj omenil skoraj čisto do konca ne bo ničesar. Ko pa bo, bo videti očitno. Tako očitno, da se bo Marko Breznik, ko ga bo Vrenko na navedek v njegovem la- stnem poročilu opozoril, pošteno udaril po čelu. 10 Govorice V ponedeljek, tretjega aprila, je bil na šoli, katere učitelji so prejšnji teden preživeli na seminarju v Brezi, normalen delovni dan. Kot vsak ponedeljek so se tudi to jutro dijaki in učitelji šoli bližali po- časneje kot druge dni. Dijaki so prihajali s strani avtobusne postaje in bližnjih lokalov, profesorji so svoja vozila puščali na parkirišču za šolo ter po potki hodili proti glavnemu vhodu. Šola je bila nova, moderna, sodobna zgradba z ogromnimi okni. Zaradi med vikendom izklopljene centralne kurjave je bila v ponedeljek zjutraj hladna in neprijazna. No, slednje bo kmalu razbila mladina, ki si ima po dveh dneh, ki jih ni preživela skupaj, toliko povedati. Med prvim jutranjim odmorom, malo pred deveto uro, je bilo na šoli že zaznati vsakdanji vrvež. Radiatorji so bili vroči, vrata so treskala, dijaki so se selili. Nekaj jih je postopalo pred zborni- co, vozači so jedli sendviče. Šolske hodnike je napolnil normalen šolski utrip. Edina na zunaj opazna sprememba je bila žalna zastava, ki je visela nad glavnim vhodom. Predvčerajšnjim, v soboto dopoldan, jo je po direktivi ravnateljice izobesil hišnik. Dijaki so slišali za prometno nesrečo, v kateri naj bi izgubila življenje šolska psihologinja, a nič dorečenega. Večina Primožiče- ve ni preveč dobro poznala. Številni dijaki nižjih letnikov sploh niso vedeli, za koga gre. Precej drugačno je bilo vzdušje med učitelji. Čeprav v Brezi šol- nikom nihče od kriminalistov ni omenil, da bi pri nočnem dogod- ku lahko šlo za karkoli drugega kot za navadno prometno nesrečo, se je v ponedeljek dopoldan med učitelji na šoli razširila presene- tljiva vest. Ker je policija podatek o namerni povzročitvi nesreče v interesu preiskave zaenkrat skrivala pred javnostjo in se je v ponedeljkovih časopisih pojavila le notica o prometni nezgodi, ni bilo jasno, od kod se je vest vzela. Roman je izšel pri založbi Sanje. Pisma bralcev Čas je za novo strate- gijo duha v Mariboru Zadnja leta se veliko govori in piše o stanju duha v Mariboru. Kakšno pa je stanje duha, če si tudi podžu- pan Mestne občine Maribor želi spre- membo in strategijo duha na občini, s katere se seveda to stanje prenaša na mesto Maribor, kar je zelo resna zadeva? Občinski akti predvidevajo tudi podeljevanje občinskih nagrad za zaslužne občane, ki so veliko pri- spevali h kvalitetnemu življenju v mariborski občini. Ljudje potrebuje- mo vzornike in tudi poštene in mar- ljive ljudi, ki so svetel vzor za mlade in zadovoljstvo za starejše, da so bili tudi oni koristni, ker so bile tudi nji- hove vrednote s tem spoštovane, in nagrajeni posamezniki postanejo spo- štovani nagrajenci (kot častni občani). Zato tudi na občinski ravni ne sme biti niti inflacije niti degradacije priznanj in nagrad s političnim poplačevanjem in kompromisarjenjem političnim pri- vržencem različnih pripadnosti. Delu čast, pogumnim priznanje - in ločimo vendar zaslugarstvo, ki je že itak večkrat plačano (privilegiji, redno mesečno plačilo, službena dol- žnost), takšne in drugačne malverzaci- je (koristne) ne morejo biti še kronsko nagrajene s častnimi visokimi nagra- dami. To seveda ni higiensko in zato bi se moral vsak predlagatelj vprašati, ali s predlogom za nagrajenca ne izpo- stavlja kandidata in institucije, ki to priznanje podeljuje. To, da se v Mari- boru podeljuje visoko občinsko pri- znanje bivšemu rektorju Rozmanu za zasluge delovanja na Univerzi v Mari- boru, je podobno kot naziv univerzite- tno mesto Maribor. Seveda je Univerza v Mariboru. Da pa mesto in prebival- ci Maribora imajo že leta zelo malo od avtonomije Univerze, je videti po stoti- nah stečajev podjetij zaradi zastarelega znanja. Kje pa se v zadnjih petnajstih letih vidi prisotnost Univerze v Ma- riboru, kako je Univerza pomagala z inovacijami pognati industrijsko pro- izvodnjo in koliko je mladih študentov odprlo svoje d.o.o. v industrijski coni Tezno? Ali kjerkoli po občini ali širše? Tako pa gospod rektor dobiva grb (bro- nasti) za univerzitetna podjetja, ki so črpala državni denar kot hobotnica. Veliko tehnološkega znanja in eksperi- mentov bi lahko prenesli z univerze v vsakdanje življenje podjetnikov, ki ob visoki produktivnosti nimajo ne časa ne sredstev za razvoj novih tehnologij in izdelkov. Najmanj, kar se pričakuje od univerze, so izboljšave (inovacije) še uspešnih podjetij in produciranje inovativnih idej, ki se lahko z Univer- ze prenesejo v nova in stara podjetja. Delovna mesta, kaj je že to? Zakaj se pa šolajo tisoči mladih - ali mogoče za zavod za zaposlovanje?! Delovni ljudje lahko samo molimo in upamo, da bo nas in naše ljubo mesto Maribor raz- svetlil sveti duh. Ali pa odstranimo vse table ob glavnih cestah Dobrodošli - Univerzitetno mesto Maribor, tako kot je dal odstraniti veliko občinsko tablo ob Dravi ob vstopu iz občine Duplek v Maribor župan Kangler. Franc Jesenek, Maribor Konec turistične sezone - hvala bogu Veterinarska stroka se mora pred prireditvijo, kjer nastopajo živali, pozanimati, kako bodo z njimi ravnali Poleg vsakdanjih primerov mučenja živali lahko rečem, da je nehumane- ga ravnanja z živalmi še največ v času poletnega turizma. Prirejajo se tom- bole, živinski sejmi, "žegnanja", ve- selice, občinska praznovanja itd., na katerih tudi zlorabljajo živali. Vseh 60 let, odkar delujem za dobrobit živali, ni minila niti ena poletna sezona, v kateri ne bi prireditelji uporabljali živali za zabavo in jih posredno trpin- čili. Nekaj primerov: metanje - spu- ščanje živega petelina z višine tisoč metrov, obešanje živih žab, streljanje z orožjem ali fračo v žive, premikajoče se tarče, dirke/tekme prašičev, jahanje koz, jahanje osličkov, tako imenovane mušje dirke, kravje dirke (pri teh ko- pitarjih padajo udarci po nogah, zba- dajo jih v gobce in jim zavijajo repe, da ne poškodujejo kože, ki bo še upo- rabna!) ... Animalisti se ne strinjamo s konjskimi dirkami, saj konji z uzdami v penastih gobcih med dirkanjem prav gotovo ne uživajo. Nemalokrat se konji hudo organsko poškodujejo, zato mora biti na dirkah vedno navzoč veterinar. Če ne bi bilo nevarnosti poškodbe konj pri njihovih naporih, prisotnost vete- rinarja ne bi bila potrebna. Zlasti pa se je veterinarska stroka dolžna pred prireditvijo, kjer nastopajo živali, po- zanimati, kako bodo z njimi ravnali. Izkušnje kažejo, da so odgovorne ve- terinarske službe izdajale soglasja za uporabo živali kar tja v en dan ... Turi- stično-informativni centri, priredite- lji zabav, veterinarska stroka naj pred organizacijo prireditve vzamejo v roke zakon o zaščiti živali, v katerem je na- vedeno, kaj se z živalmi kot čutečimi bitji ne sme početi. Obsojam tudi tiste upravne enote, ki izdajajo soglasja za gostovanje cirkusov, ki nastopajo z ži- valmi. Leva Eva Muller, predsednica NOV Zveze DPMŽ Slovenije Ljubljana