URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Marjan Pavlin, Stanislav Mijajlovič in Metka Kovačič na novomeškem sodišču (Tjaša Medle) Na sodišču spet o smrti Aleksa TJASA MEDLE Aleks Salamon bi 20. novembra letos dopolnil sedem let, a njegovo življenje se je končalo, še preden se je rodil. Za- pleti so nastali med porodom, zanje pa naj bi bili krivi porodničarja in babica, ki so sodelovali pri porodu. Nosečnost Renate Salamon iz Kočevja je minila brez najmanjših zapletov, in ko je tedaj 21-letni bodoči mamici ob pol osmih zvečer odtek- la plodovna voda, jo je mož pripel- jal v novomeško porodnišnico, kjer sta jo sprejela babica Metka Kovačič in porodničar Stane Mijajlovič, ko je on zaključil službo, pa je delo prevzel Marjan Pavlin. Vse skupaj je teklo po ustaljenem redu in porodnico so na- mestili v porodno sobo. Babica je bila vseskozi z njo, dobila je tudi umetne popadke, a zjutraj porod ni napredo- val tako, kot so pričakovali. Tedaj se je zgodba začela zapletati, končala pa se je tragično, otrok se je kmalu po deveti uri zjutraj s carskim rezom, ki ga je po neuspešnem vakuumskem porodu opravil Marjan Pavlin, ki je nekaj pred osmo zamenjal Mijajloviča, rodil mrtev. Smrti iz malomarnosti so bili tako obdolženi porodničarja Stanislav Mijajlovič in Marjan Pavlin ter babica Metka Kovačič. Kot je na prvem so- jenju, ki se je zaključilo marca 2009, ugotovil senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala sodnica Ljuba Tiran, bi se bil otrok rodil živ, če bi bilo osebje ravnalo drugače. A zoper sodbo so se pritožili Mijajlovičeva zagovornica Vesna Bajec in tožilec Bojan Avbar, Višje sodišče v Ljubljani pa je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Za smrt otroka je bil prvič obsojen le ginekolog Stanislav Mijajlovič, ki mu je senat pr- isodil pogojno kazen eno leto zapora v preizkusni dobi dveh let, krivde pa sta bila oprana soobtožena babica Metka Kovačič in ginekolog Marjan Pavlin. Obtožba babici Metki Kovačič o č i t a , da je b r e z d o v o l j e n ja porodničarja Mijajloviča nepotreb- no pospeševala porod s syntocinon- om in ob daljši upočasnitvi delovanja plodovega srca kot posledice poman- jkanja kisika ni obvestila dežurnega zdravnika. Stanislavu Mijajloviču se med drugim očita, da je dopustil, da je babica brez njegovega izrecnega dovoljenja sama pospeševala porod z umetnimi popadki, ki ga nato ni nad- zoroval, da bi lahko primerno ukrepal, da je ob 7. uri spregledal nepravilnos- ti v zapisu CTG-ja in zastoj poroda ter da pri predaji dežurstva ni poskrbel, da bi se Marjan Pavlin seznanil s stan- jem poroda, ki bi ga bilo treba končati s carskim rezom. Pavlina pa tožilstvo bremeni, da je neupravičeno zamudil na predajo dežurstva, da ga je druga babica le s težavo priklicala po tele- fonu in da je dopustil, da se porod še naprej neupravičeno pospešuje s syn- tocinonom. Nato se je namesto za takojšnje dokončanje poroda s cars- kim rezom odločil najprej za vakuum, ki ni bil uspešen, carski rez pa je bil prepozen. Včeraj so bili na sodišču zaslišani obdolženi, ki so povedali isto kot na prvem sojenju, sojenje pa se bo nad- aljevalo jutri. Sodi jim tričlanski senat, ki mu predseduje sodnica Mojca Hode. Sicer pa sta starša dečka, Željko in Renata Salamon, uspela tudi z odškodninsko tožbo. Okrožno sodišče jima je prisodilo 26 tisoč evrov odškodnine, višje pa je znesek še povečalo za 10 tisoč evrov. Slovenija izpustila obtoženega sostorilstva pri trikratnem umoru Policija je konec minulega tedna pred preiskovalnega sodnika mariborskega okrožnega sodišča privedla 35-letnega slovenskega državljana Aleksandra Žlen- dra, ki je po poročanju srbskega Blica obtožen, da je kot 17-letni fant v Srbiji so- deloval pri vlomilskem pohodu, v katerem so bile ubite tri osebe. Mariborski sodnik je odločil, da Žlendra izpusti, ker da ni razlogov za pripor, in da zoper njega ne bo začel postopka izročitve, saj je državljan Slovenije. Tri- kratni umor se je zgodil leta 1993, Srbija pa je za obtoženim, ki pri nas menda nima kazenske kartoteke, mednarodno tiralico razpisala dve leti kasneje, ko je prijela četverico preostalih osumljenih: strelca Radovana Joksica, Nebojšo Titelca, Aleksandra Stanovica in Jeronima Žlendra (očeta pobeglega). Vrhov- no sodišče je Joksicu v devetdesetih za trojni umor smrtno kazen s streljanjem dvakrat potrdilo. S spremembo srbske ustave pa je bila leta 2002 kazen spre- menjena v 40 let zapora. Na slovenski policiji so pojasnili, da so februarja 2010 in še enkrat junija istega leta pristojno mariborsko okrožno državno tožilstvo obvestili o dejstvu, da je v omenjenem primeru oseba iskana zaradi storitve kaznivega dejanja v tujini. Prav tako naj bi jih bili obvestili glede možnosti kazenskega pregona v Sloveniji, a konkretnih odločitev oziroma usmeritev od njih niso prejeli. Okrožno sodišče v Mariboru pa je pojasnila v zvezi z izpustitvijo osum- ljenega trikratnega umora napovedalo za danes dopoldan. Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da podatkov o tem, zakaj je bil moški izpuščen in zakaj je bil prijet šele sedaj, ministrstvo nima, "saj odvzemanje prostosti osebam in odločanje o ukrepih za zagotovitev njihove navzočnosti na ozemlju RS ni v pris- tojnosti pravosodnega ministrstva". Pojasnili so, da je prvi pogoj za odločanje o izročitvi osebe vedno prošnja za izročitev države prosilke, ki ji mora biti priložena ustrezna dokumentacija. "Če sodišče v postopku odločanja o izročitvi ugotovi, da so izpolnjene vse pred- postavke za izročitev oziroma ne obstaja ovira zanjo, ter če na podlagi takšne ugotovitve sodišča minister za pravosodje pod pogoji, določenimi v zakonu o kazenskem postopku ter ostalih zavezujočih mednarodnih dokumentih, dovoli izročitev konkretne osebe, se le-ta izvede," pravijo na ministrstvu. (lev, sta) Odvetnik na vozičku pristal v zaporu Albinu Puclinu, obso- jenemu upokojenemu odvetniku, po zaslugi mariborskega tožilstva zaporne kazni ni uspelo spremeniti v delo v splošno korist. Prejšnji teden je bil priveden v mariborski zapor VESNALOVREČ Zdaj že upokojenemu mariborske- mu odvetniku Albinu Puclinu, ki je bil predlansko jesen pravnomočno obsojen na deset mesecev zapora, se ni uspelo izogniti rešetkam, čeprav je sprva, ko mu je sodišče zaporno kazen (na njegovo prošnjo) spreme- nilo v "prisilno" delo v splošno korist, kazalo na to. Zunajrazpravni senat Okrožnega sodišča v Mariboru mu je naložil 200 ur dela, ki da jih mora opraviti v dveh letih. A se je tožilstvo zoper ta sklep uspešno pritožilo, zato je bil Puclin prejšnji teden sprejet ozi- roma prisilno priveden v mariborski zapor, četudi mu vabilo na prestajanje kazni, kot nam je po telefonu zaupal iz zapora, sploh ni bilo vročeno. "Pripeljali so me na invalidskem vozičku, ne glede na zdravstvene težave, ki jih imam," pravi Puclin, ki med drugim razpolaga z medicinsko dokumentacijo o tem, da za presta- janje kazni zapora ni sposoben. Tako namreč govorita kar dva izvedenca nevrološke stroke, ki ju je za oceno o tem, ali je Puclin sposoben za zapor, postavilo sodišče. A ne glede na ugo- tovitve izvedencev, da pri obsojen- em kljub zdravljenju (zapor mu ga ne bo mogel omogočiti) izboljšanja ni pričakovati in da bo v zaporu zaradi težav z zdravjem ne nazadnje trpela tudi njegova osebna higiena, so nek- danjega stečajnega upravitelja prisil- no vtaknili v zaporniško sprejemno sobo. Njegovi prošnji za odlog presta- janja kazni sodišče namreč ni ugo- dilo, ali povedano drugače, sodna stroka naposled ni upoštevala ocene zdravnikov. Spomnimo: Albin Puclin je na za- tožno klop sedel zaradi očitka, da je kot stečajni upravitelj zlorabil položaj s tem, ko je med letoma 1997 in 2002 iz stečajne mase prevaljskega podjetja SGP Kograd - GP Stavbenik danes že propadli družbi Pompe nepooblaščeno posodil (preračunano) 634.284 evrov. Ker ga je k tem tveganim naložbam napeljal direktor omenjenega pod- jetja Dušan Pompe, ki mu ni uspelo vrniti niti polovice izposojene vsote (dolžan je ostal 454.848 evrov, brez obračunanih obresti ), so sodili tudi njemu. Tožilstvo ju je obtožilo še ka- znivega dejanja ponareditve uradnih listin, saj je Pompe stečajnemu upra- vitelju plačal kar 63 računov za "odve- tniške storitve" v višini 37.284, ki pa jih Puclin naj ne bi bil nikoli opravil. Marca 2009, ko sta bila nepravno- močno spoznana za kriva, jima je predsednica senata Vanja Verdel Kokol izrekla zaporno kazen; Pu- clinu leto dni zapora, Pompetu pa tri mesece manj. Nakar jima je višje sodišče proti koncu istega leta kazen za dva meseca znižalo. Za več kot polovico se je znižal tudi prvotni očitek protipravne premoženjske ko- risti glede tega, koliko denarja naj bi bil Puclin po dogovoru s Pompe- tom pospravil v lastni žep s pomočjo že omenjene pretveze v zvezi z izdajanjem fiktivnih računov za odvetniške storitve. Veliko računov Ker je Albin Puclin Dušanu Pompetu nepooblaščeno posodil denar, sta se na zatožni klopi znašla oba. (Igor Napast) Afera Pompe sodno (še) ni končana V aferi Pompe so se kot nekdanji stečajni upravitelji na zatožni klopi znašli še Mirko Žagar, Mitja Zagrajšek, Majda Jaki in Eli Rijavec. Medtem ko za Žagarja sojenje še ni končano, preostalim ni treba več hoditi na sodišče. Za- grajšek je bil namreč že spoznan za krivega, a jo je namesto zapora odnesel zgolj z denarno kaznijo 3000 evrov, za Jakijevo je sodišče zaradi zastaranja postopka proti njej izdalo zavrnilno sodbo, Rijavčev kazenski postopek pa je bil ustavljen, ker so bile podane takšne okoliščine (trajna bolezen), ki so nadaljevanje sojenja zakonsko preprečile. Za glavnega akterja afere, to je di- rektorja propadle družbe Pompe Dušana Pompeta, pa sta na mariborskem sodišču odprta še dva kazenska postopka. V zapor kmalu še dva inšpektorja Ker tako določa zakonodaja, lahko sodišče obsojenim na manj kot dve leti zapora tega nadomesti z naložitvijo določenega števila ur (največ 480) dela v splošno korist. Za tožilstvo pa ta določba v zakonu očitno pomeni prej izjemo kot pravilo, kajti z odobritvijo dela v splošno korist redko soglaša. S pritož- bo zoper spremenjeno kazen zapora v delo v splošno korist jim je na mari- borskem tožilstvu uspelo tudi v primeru dveh inšpektorjev, pravnomočno krivih jemanja podkupnine, je ob Večerovem poizvedovanju v zvezi s tem sporočil vodja Drago Šketa. Govor je o davčnem inšpektorju Dejanu Lobni- ku, obsojenem na poldrugo leto zapora, ter gradbenem inšpektorju Iztoku Rebernaku, ki bo moral v zapor za 13 mesecev. je namreč med sojenjem že zasta- ralo, tako je višje sodišče Puclinu pravnomočno naložilo, da je dolžan plačati (le še) 18.166 evrov pridobljene premoženjske koristi. Ko je sodba postala pravnomočna, sta se trudila z izrednim pravnim sredstvom (zahteva za varstvo zakonitosti) na vrhovnem sodišču doseči njeno razveljavitev, kar pa jima je marca letos padlo v vodo. Mimogrede omenimo, da je Pompe do takrat zaporno kazen že zdavnaj odslužil. Za rešetke je bil namreč povabljen že marca lani, in ker se je v zaporu v Mariboru vedel vzorno, je bil na prostosti že dva meseca pred iz- tekom dosojene kazni. Puclinu je iz razloga, ker je bil ob- sojen na več kot pol leta zapora, po zakonu o odvetništvu grozila tudi pre- poved opravljanja odvetniškega pokli- ca. Odvetniška zbornica je po naših neuradnih podatkih postopek za pre- poved dela proti njemu že sprožila, a je odločitev o tem ostala v zraku, ker je za izbris iz odvetniškega imenika in s tem tudi zaprtje pisarne Puclin po- skrbel sam, ko se je konec novembra 2009 odločil upokojiti. Ker je bil obso- jen na manj kot dve leti zapora, je iz- koristil zakonsko možnost in zaprosil za spremembo zaporne kazni za delo v splošno korist, kar mu je zunajrazprav- ni senat mariborskega okrožnega so- dišča tudi odobril, vendar ta sklep ni postal pravnomočen. Tožilstvo se je namreč glede tega pritožilo in uspelo, da je višje sodišče prej omenjeni sklep zavrnilo. Vodja mariborskega tožilstva Drago Šketa je nestrinjanje s kazni- jo dela v splošno korist argumenti- ral, da tako imenovanega kriminala "belih ovratnikov" ne gre opravičiti z njim. "Tovrstna kazniva dejan- ja so eden največjih sovražnikov demokratičnega razvoja družbe ter uveljavljanja načel pravne in so- cialne države," sklicujoč se na sloven- sko ustavo izpostavljajo na tožilstvu. Kot je še razvidno iz pritožbe vodje gospodarsko-kazenskega oddelka na mariborskem tožilstvu Borisa Marčiča, pristojni tožilec ni mogel ozi- roma želel spregledati dejstva, da je v konkretnem primeru kaznivo dejan- je storila oseba iz višjega družbenega razreda (stečajni upravitelj in hkrati odvetnik), ki je med opravljanjem svo- jega dela uživala visok ugled v družbi. "Zaradi narave gospodarskega krim- inala in družbenega položaja ljudi, ki so vanj vpleteni, ostaja ta krimi- nal dobro skrit znotraj kompleksnos- ti posameznega posla, kar privede do tega, da ostaja kriminalna dejavnost uglednih ljudi velikokrat neodkrita. V kolikor se odkrije, pa je težko doka- zljiva in zato redko sankcionirana, kar posledično daje vtis, da pravna država in njene institucije ne delujejo," še piše v pritožbi. To pomeni, da na tožilstvu zas- topajo stališče, da je treba osebe, ki so zagrešile gospodarski kriminal, ustrezno sankcionirati, in sicer tako, da je kazen skladna z družbeno oceno tovrstnih dejanj. Sicer da ni mogoče pričakovati, "da bodo cilji izrekanja in izvršitve kazenskih sankcij (če bo storilec odslužil z delom v splošno korist, op. p.) pri storilcih oziroma drugih potencialnih storilcih zares doseženi".