URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Rekli so Ciril Zlobec, pesnik, na slovesno- sti ob izidu Veronikine antologije Pesmi Parnasa ob 15-letnici Vero- nikine nagrade: "Če je kdaj poezi- ja potrebna kot čuvaj duha naroda in družbe in civilizacije, je zdaj bolj kot kadarkoli. In hvala bogu, da se poezija ni pustila zbrisati z zem- ljevida narodovega življenja. Kar smo stopili v širšo evropsko skup- nost - ne glede na stranke - nimamo druge misli kot, kako bi ji ugodili, da bi bili pridni, ker smo najmlajši in ga biksamo, po domače rečeno, tako, da vsako stvar, ki je ne znamo razložiti, razložimo s p o j m om hlapčevske vdanosti: 'Ja, tako zahtevajo v Bruslju, tako zahteva Bolonjska pogodba ...' Nikoli prej nismo počenjali takšne uslužnosti politiki, kot jo počenjamo sedaj. Tudi ne do Beograda. Tam smo se zmeraj zelo junaško, dosledno, brez dvoumnosti borili za svojo nacio- nalno emancipacijo in samosto- jnost." (vve) Sporazum z ZDA za boj proti težjim oblikam kriminala Vlada je včeraj sprejela pobudo za skle- nitev sporazuma z ZDA o krepitvi so- delovanja v boju proti težjim oblikam kriminala. Skupaj s sporazumom o iz- menjavi podatkov o spremljanju tero- rizma, ki je v postopku ratifikacije, je to pravni okvir za nadaljevanje pro- grama Visa Waiver, po katerem drža- vljani Slovenije za potovanja v ZDA ne potrebujejo vizuma. S sporazumom bosta državi za- gotovili razpoložljivost referenčnih podatkov iz zbirke za prepoznavo prstnih odtisov, ki so vzpostavljeni za preprečevanje in preiskovanje ka- znivih dejanj. Nacionalne k o n t a k t ne službe druge pogodbenice bodo tako imele dostop do referenčnih podatkov v zbirkah o analizi DNK. Poizvedo- vanje bo mogoče opraviti samo v posameznih primerih in v skladu z na- cionalnim pravom pogodbenice. Del sporazuma določa tudi varstvo oseb- nih podatkov. (sta) VOX POPULI Imajo nove politične stranke možnost za preboj v parlament? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Je prav, da se ohranja tradicija vlaka bratstva in enotnosti? 6 0 % Da 4 0 % Ne Število glasov: 478 Član "neodvisnega" AUKN prek svojefirmeubranil šefico Darsa Predsednica uprave Družbe za avtoceste RS (Dars) Mateja Duhovnik se je očitkov o nezakoni- t em podpisu protokola s podjetjem Alpine Bau glede predora Markovec obranila s pravnim mnenjem, ki ji ga je preko svojega inštituta pripravil predsednik kadrovske komisije pri A U K N Borut Bratina VASJA JAGER Nadzorni svet Darsa je včeraj na ko- respondenčni seji razpravljal, ali je predsednica uprave družbe Mateja Duhovnik s sklenitvijo protokola z av- strijskim podjetjem Alpine Bau kršila zakonodajo; Duhovnikova je namreč z Avstrijci sklenila "dežentelmenski do- govor", na podlagi katerega so nadalje- vali dela po umiku svojega partnerja, Cestnega podjetja Maribor (CPM), iz predora. Ta dogovor pa naj bi bistveno odstopal od določil prvotne pogodbe in tudi razpisne dokumentacije, zato je nadzorni svet poklical Duhovnikovo na zagovor, za katerega je šefica Darsa med drugim naročila tudi novo pravno mnenje zunanjega strokovnjaka. Šefu Kasa se izbris podizvajalcev ne zdi sporen Čeprav uradno Dars še ni razkril, za koga gre, smo izvedeli, da je analizo pripravil kar šef kadrovske komisi- je pri Agenciji za kapitalske naložbe (AUKN) Borut Bratina preko svoje- ga Inštituta za ekonomsko in korpo- rativno upravljanje. Na koncu je bilo njegovo mnenje odločilno pri podpo- ri nadzornikov Duhovnikovi, ki tako tudi po tej aferi ostaja v sedlu, v veliki meri pa se ima za svojo trdoživost za- hvaliti ravno podpori "Bratinovega" AUKN. Vseeno nekateri ocenjujejo, da so dokazi, da je Dars pod njeno upravo kršil zakon, nedvoumni. Do lanske jeseni je predor Mark- ovec gradil CPM, ki je posel na javnem Šef kadrovske komisije pri Agenciji za kapitalske naložbe Borut Bratina je preko svojega Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje napisal mnenje, ki je bilo odločilno pri podpori nadzornikov Darsa Mateji Duhovnik, ki tako tudi po zadnji aferi ostaja v sedlu. (Robert Balen) razpisu pridobil v skupnem nastopu z družbo Alpine Bau; ko so Mariborčani zaradi hudih finančnih težav izstopili iz projekta, se je Dars z Avstrijci brez razpisa dogovoril, da bodo kar oni nadaljevali dela. Strani sta 15. januarja letos podpisali protokol, ki je po pojas- nilih šefice Darsa Duhovnikove zgolj sporazum o nadaljevanju del; izvajanje 64 milijonov evrov vrednega projekta tako že več kot osem mesecev poteka na temelju pravno nezavezujočega do- kumenta. Celjski odvetnik Gregor Gregorin opozarja, da se ta dogovor bistveno ra- zlikuje od prvotne pogodbe, saj med drugim Alpine Bau odvezuje dolgov do podizvajalcev in ne vključuje bančnih garancij, ki so del originalne pogod- be. In vendar je že omenjeni Bratina (skupaj z Andrejo Primec) za Darsove nadzornike spisal mnenje, v katerem je na vso moč branil Duhovnikovo; sporazum s podjetjem Alpine Bau se mu ne zdi prav nič sporen, nasprotno: "Protokol, ki je po svoji vsebini akt op- erativne narave, saj opredeljuje dejan- ska vprašanja glede nadaljnje izvedbe javnega naročila, je v skladu z določili obligacijskopravne zakonodaje, zako- nodaje s področja javnih naročil kot tudi s stališči sodobne prakse sodišča ES ter kot takšen zakonit." In še: "V določila gradbene pogodbe protokol ne posega, temveč ostajajo v celoti v veljavi." "Ne morejo skleniti aneksa k razveljavljeni pogodbi" Da bi uzakonili izstop CPM in dejan- sko udeležbo Avstrijcev v Markovcu, so se na Darsu lotili priprave uradnega aneksa, a jim ga vse do danes ni uspelo dokončno oblikovati. Toda celjski od- vetnik Gregor Gregorin opozarja, da tudi takšno krpanje spodrsljaja ne more uspeti, saj noben aneks k osnov- ni pogodbi med Darsom in slamnato povezavo CPM-Alpine Bau ne more biti pravno veljaven. "Kot je v pogo- voru za Večer sama potrdila Duhov- nikova, je stečajni upravitelj CPM v imenu firme prekinil vse sporazume z Darsom, torej tudi pogodbo za Marko- vec. Kar pomeni, da je ta razveljavlje- na, in zato je sedaj nemogoče sklepati anekse nanjo." Avtocestna družba bi torej izvajalca, ki bi nadaljeval dela po umiku CPM, lahko poiskala samo z novim javnim razpisom, pravi od- vetnik. Sprega Darsa in AUKN? Šef Kasa Borut Bratina pa ni edini vidni član AUKN, ki je povezan z Darsom. Preko svojih najožjih družin- skih članov ima namreč skupno točko z avtocestno družbo tudi predsednica uprave agencije Dagmar Komar; gre za odvetniško pisarno Jadek & Pensa, v kateri delujejo njeni sinova in bivši mož; kot je poročal Multimedijski center RTV Slovenija, državna nepo- litična kadrovska agencija sodeluje z omenjeno pisarno, pri čemer niso želeli konkretneje pojasniti, koliko de- narja jim za to plačujejo. Z odvetniško hišo, kjer delajo trije najožji sorodniki Komarjeve, pa na veliko sodeluje tudi Duhovnikova oziroma njen Dars; tudi iz slednjega nam kljub drugačnim za- prosilom niso konkretneje pojasnili, koliko plačujejo pisarni Jadek & Pensa. Odgovorili so le, da gre za eno izmed dveh odvetniških hiš, s kateri- ma sodelujejo (druga je Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji), in da obema skupaj mesečno plačajo 7437,50 evra, s pisarno Jadek & Pensa pa so pogod- bo sklenili 11. aprila 2008, torej še v času uprave Tomislava Nemca. Dars smo sicer zaprosili za podatek o skup- nem znesku, ki ga je družba odštela za pravne storitve zunanjih sodelavcev, torej tudi za številna pravna mnenja, s k a t e r i mi dokazuje svoj prav na področju problematike podizvajalcev, vendar za zdaj odgovora nismo preje- li. Tako tudi še ni znano, koliko je za svoje pravno mnenje, ki je dokončno obranilo Matejo Duhovnik, prejel šef Kasa Borut Bratina. Ukrepi v pogojih šibke rasti Predlog novega zakona o javnih financah je še v dodelavi. Vlada usklajuje razvojne dokumente in ureja težave na področju prevzemov. Letošnja gospodarska rast 1,5-odstotna, napoveduje Umar IVAN VIDIC Odločanje o predlogu novega zakona o javnih financah, s katerim naj bi vlada uzakonila "zlato pravilo" pri zadolženosti in določila meji javnega dolga (pri 45 odstotkih bruto domače- ga proizvoda, BDP) in državnih poro- štev (pri 15 odstotkih BDP), je okrnjeni ministrski zbor preložil na naslednji teden. Medtem ko je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari po- jasnil, da gre za manjše redakcijske popravke, je predsednik vlade Borut Pahor nekaj pozneje povedal, da v zakonu še manjka, kaj se bo zgodilo, če pravil država (vlada) ne bo upošteva- la, torej ustrezne sankcije. V obrazloži- tvi ministrstva za finance je zapisano, da naj bi javni dolg letos dosegel nekaj nad 43 odstotkov BDP, stanje vseh dr- žavnih poroštev in jamstev pa je bilo konec lanskega leta 21,5 odstotka BDP. Od tega so časovno omejena poroštva in jamstva za omejevanje posledic fi- nančne krize zajemala 6,9 odstotka BDP, preostala poroštva pa 14,6 od- stotka BDP. Zadnja seja, če ne bo zaupnice Vlada je na jubilejni, 150. seji (Pahor je dejal, da "če ne bo zaupnice 20. sep- tembra, je to naše zadnje srečanje") usklajevala razvojne dokumente. V državni zbor pošilja predlog zakona o razvojnem načrtovanju, s katerim želi povezati posamezne razvojne po- litike (razvojne dokumente), in kot je posebej opozoril razvojni minister Gaspari, odpraviti zdajšnji nered na tem področju. Mitja Gaspari je pove- dal, da je položaj na področju načrto- vanja sila neurejen in je takšen že od osamosvojitve naprej. Sprejemali so se številni, različni in med seboj neu- sklajeni razvojni dokumenti, ki pa so se vsi po vrsti imenovali "strateški", pa čeprav so si med seboj tudi nasproto- vali. Predvsem pa so in so bili v veliki meri neskladni s strategijo razvoja Slo- venije, je pribil Gaspari in svojo trdi- tev ilustriral s podatkom, da imamo na področju "pametne rasti" 37 ve- ljavnih dokumentov, še šest pa jih je v pripravi. "Planiranje na ravni države je mogoče le od zgoraj navzdol, če bi Ne borim se za oblast, borim se za reforme "Odločitev o usodi slovenske vlade je v rokah poslancev državnega zbora, ki bodo glasovali o zaupnici po svoji vesti, tako kot sem sam skupaj z mi- nistri delal in delam po svoji vesti," je dejal predsednik vlade Borut Pahor, "dobro vem, da vlada že dlje časa podpore v državnem zboru nima." Premi- er je ponovil, da si ne bo posebej prizadeval za glasove poslancev državnega zbora, ki bodo glasovali o zaupnici. V nastopu pred državnim zborom pa bo nalil čistega vina in pojasnil, kaj lahko do konca mandata naredi tudi poli- tično "invalidna" vlada. "Stvari gredo iz slabega v slabše," je povedal premi- er, a zatrdil, da je njegov kabinet "zahtevam, ki jih prinaša čas dramatičnih sprememb, tudi v območju evra in uniji, kos". Pahor je prepričan, da mora Slovenija ostati v monetarni uniji, "nič drugega za Slovenijo ni bolj usodno". Reševanje Grčije je pojasnil z dogodki natanko (na današnji dan) pred tremi leti ob stečaju investicijske banke Lehman Brothers in posledice za ameri- ški in svetovni finančni sistem. Zato podpira vse ukrepe, ki ob razumnih tveganjih rešujejo Grčijo pred bankrotom. Njen finančni zlom bi lahko pov- zročil "domino efekt". Predsednik vlade je dodal, da bo glavna naloga vlade, če dobi zaupnico v državnem zboru, da stori vse, da bo Slovenija ostala čla- nica evro skupine. pristajali na načrtovanje od spodaj navzgor, bi se vrnili v obdobje samo- upravnega socializma." Potrebujemo dejavne banke Novela zakona o p r e v z e m ih med drugim določa, da prevzemne ponud- be ne bi bilo treba objaviti bankam, ki bi prevzemni prag dosegle po zasegu zastavljenih delnic, in upnikom po konverziji terjatev v lastniški delež. "Sprememba je dobra, ker bo, ob tem da spoštujemo osnovna pravila pre- vzemnega poslovanja, omogočila fi- nančno in siceršnje prestrukturiranje slovenskih podjetij skupaj s finančni- mi posredniki, ki v Sloveniji zdaj teče zelo težko in slabo, predvsem na račun slabega ali pomanjkljivega delovanja bank," je dejal razvojni minister Mitja Gaspari in pojasnil, da je ta novela in novela zakona o insolventnosti, ki bi upnikom, ki bi konvertirali terjatve, omogočil takojšnji prevzem upravlja- vskih in prevzemnih funkcij, del širše- ga sklopa kratkoročnih ukrepov vlade, ki se nanašajo še na upravljanje bank v delni ali pretežni državni lasti. Ga- spari je vnovič ponovil, da ne potre- bujemo slabih bank, potrebujemo pa dejavne banke, ki bodo poskrbele za posojila gospodarstvu.