URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

MIROSLAV BERTONCELJ Navijači se ne bodo mogli strezniti na osvežujočih črnomorskih peščenih plažah pod stadionom nogometnega kluba Čornomorec. Ta ni tako popula- ren in uspešen kot Dinamo iz Kijeva ali pa Šahtor iz Donecka, bo pa kljub temu dobil posodobljen stadion. Z nogome- tnega stališča je odločitev logična, čeprav bodo obenem navijači prikraj- šani za najlepše ukrajinsko mesto. Pa ne samo ukrajinsko! Odeso upraviče- no primerjajo s Parizom. To je edino mesto nekdanjega sovjetskega impe- rija, kjer pogubna stalinistična enou- mna arhitektura ni porušila enkratne evropske umetniške dediščine s pridi- hom orientalskih slogov. Odesa ni le biser ob Črnem morju, temveč spada med vrhunce historizma in moderne 19. in začetka 20. stoletja. Mešanica slogov Vzhodni Pariz S turističnega zornega kota je Uefa naredila napako, saj med prizorišča evropskega nogometnega prvenstva prihodnje leto ni uvrstila Odese je še brez imena) navdušila. Njeno edinstveno podobo je nemogoče po- tisniti v kateri koli umetniški kalup. Pa vendar je samevala v primerjavi s Potemkinovimi stopnicami, kjer se je gnetla nepopisna množica ob stojni- cah in občudovala panoramo prista- nišča. Potemkinovo stopnišče je na sredini senčnega drevoreda primor- skega bulvarja, ki povezuje neoklasi- cistično stavbo občine in Voronozov dvorec. Na vrhu stopnišča je spomenik mestnega upravitelja vojvode Richeli- euja. Ker se je v njegovem času zgodil največji razcvet, meščanom simbo- lizira srečno in predvsem premožno prihodnost. Zaradi tega praznoverno vsak obiskovalec pod Richelieujem z rokami sega po denarju in mošnjičku Merkurja, ki je najpogostejša božan- ska podoba v Odesi, oprsju Justicije in manifestu svoboščin. Podoben mani- fest prostocarinskega pristanišča drži v levici v rimsko togo oblečen Richelieu, ki spominja na čas, ko so bili priseljen- ci deset let oproščeni davkov in voja- ške obveznosti, za nameček pa dobili še kos zemlje za svoje hiše. Ob taki ra- dodarnosti ne preseneča dejstvo, da so svetovljanski Odešani sedem let obna- vljali mogočen spomenik ustanovitelji- ci mesta, ruski carici Katarini II. Veliki, ki kraljuje nad svojimi generali in ad- mirali. V njenem imenu so osvojili oze- mlje, ki so ga poimenovali Nova Rusija. Njena prestolnica pa je postala Odesa. Priseljencem so sledili umetniki. Ne samo ruski, med katerimi je največ sledov zapustil pisatelj Aleksander Sergejevič Puškin. Njegove stopinje so dobro znane in označene. Doprsni in bronasti kip, ulica, spominske plošče in zgodbe spominjajo na njegovih tri- najst mesecev, preživetih v Odesi, ki jo je v Jevgeniju Onjeginu ovekovečil kot "blagoslovljeno deželo". Na bogato kul- turno življenje ob razgibanih fasadah spominjajo gledališča. Koncertna dvo- rana filharmonije je v posrečeni stavbi renesančnih, gotskih, modernističnih in orientalskih elementov. A zagotovo je najlepša stvaritev mestno gledali- šče oziroma opera - delo dveh znanih dunajskih arhitektov, Fellnerja in Hel- merja, ob Gottfriedu Semperju morda sploh najpomembnejša načrtovalca gledališč, ki jih je mogoče najti od Zuri- cha, Gradca, Dunaja, Bratislave pa do Varaždina in Zagreba. Njun spisek je neskončen. V Odesi je njuna neobaroč- na mojstrovina osrednja arhitektonska znamenitost, ki pooseblja premožno in razgledano meščanstvo. Tudi opero so temeljito obnovili, saj na prelomu gre- bena, ki se strmo spušča proti morju, ne stoji na primernem kraju. Staro mestno jedro Odese želijo vpi- sati v svetovno kulturno dediščino Unesca, morda so se tudi zato lotili temeljite prenove številnih stavb, ki že danes očarajo obiskovalce z vsega sveta. Razen v Kijevu jih v Ukrajini nikjer ni toliko. Odesa je mlado mesto, čeprav je med kopico njenih pestrih zgodb tudi legenda, da je bila kršče- na po slavnem Odiseju. Njene kore- nine zagotovo segajo v pradavnino, toda sedanje temelje je postavila ruska carica Katarina Velika, potem ko je ozemlje vzhodno od reke Dnester iz- trgala izpod turških rok. Po ustanoviti avgusta ali septembra 1794 se je začel vrtoglavi vzpon največjega pristani- šča ob Črnem morju, ki je pritegnil vse družbene sloje in številne narode. S trgovino med vzhodom in zahodom so meščani (njihovo število je naraslo na milijon) hitro obogateli in skupaj s priseljeno aristokracijo svoje premože- nje pretopili v čudovite palače. Danes je zagotovo največje presenečenje, da so preživele nacistični napad, okupaci- jo in dolgo sovjetsko obdobje. Tako da ima ob Parizu, Dunaju, Budimpešti, Madridu in Pragi samo še Odesa toliko razigranih fasad, polnih skulptur, reli- efov, ornamentov, pomolov, balkonov, dekoracij, vseh evropskih umetniških stilov, ki so jih posnemali v 19. stoletju. V Odesi pa si ne podajata kljuke samo evropski vzhod in zahod, ampak tudi islamski orient. Nemalo proble- mov imajo zato umetnostni zgodovi- narji, medtem ko se navadni občani njihove vrednosti sploh ne zaveda- jo. Za kar je idealen primer stavba na Sofiskajskiulici 16, ki jo je enostavno najti, ker je nasproti trgovine Gorenje. Kot mnoge hiše sploh nima imena in tudi oštevilčena ni ali označena v lo- kalnem turističnem vodniku, čeprav je edinstven primerek kombinacije ma- vretanskega in vzhodnoevropskega umetniškega sloga. Ko sem spraševal mimoidoče, mi nihče ni znal poveda- ti, kdo jo je zgradil, kakšno funkcijo je imela, kaj je v njej. Še starejši možak je trdil, da nima zveze z Arabci. Čeprav so slednji postavili podobno najnovej- šo atrakcijo Odese, Arabski kulturni center. Menda prvi v Ukrajini, ki je kot iz pravljic Tisoč in ene noči. "Saj je lepa stavba, toda oglejte si raje Potemkino- ve stopnice, ki so naša največja atrak- cija," mi je predlagal. Njegove besede izžarevajo prepro- sto ukrajinsko in vzhodnoslovansko filozofijo, pogosto težko razumljivo. Kajti na poti do tega enostavnega sto- pnišča, ki ni nič posebnega v primer- javi z razgibanimi fasadami Odese, me ni le hišna številka 14 na Gogo- ljevi ulici (tako jo pač imenujejo, ker Na Potemkinovih stopnicah je še najlepši razgled. (Miroslav Bertoncelj) Čudovita neobaročna opera (Miroslav Bertoncelj) Mesto turistične prihodnosti "Oprostite, ali veste, kako bomo prispe- li do uliceDeribasovski ?," je tudi mene pod spomenikom Katarine Velike v angleščini nagovorila ruska najstnica. Po pisanju turističnih vodnikov sodeč, je to najpogostejše vprašanje. Vsi turi- sti menda drvijo na najbolj slavno ulico Odese. Na njej se preprosta vzhodnoe- vropska filozofija razmišljanja sklada z aktualnim potrošniškim trendom sveta, kajti to je ulica kavarn, trgo- vin, restavracij in nočnih barov. Da je tu Merkur vladal že v 19. stoletju, spo- minja elegantna pasaža, katere vzor je bila očitno milanska nakupovalna ga- lerija Viktorja Emanuela II. Ne samo v ulici Deribaovski, Odešani nasploh po- hlepno pretiravajo s cenami, ki so za Ukrajino nadpovprečno visoke. Tako sta pivo in kapučino dražja kot v Ma- riboru, rogljiček pa kot v Parizu. Zato pa potrošniška izbira in ponudba v ničemer ne zaostajata za katerim koli Odeso je ustanovila ruska carica Katarina Velika. (Miroslav Bertoncelj) bolj znanim mestom na svetu. Nobeno drugo ukrajinsko mesto nima večjih turističnih možnosti. Odesa je primer- na za letovanja in potovanja, za konfe- renčni, zdraviliški, vinski (šampanjsko klet so prispevali francoski priseljenci) turizem ali kot nakupovalni cilj. Dose- gljiva je po kopnem kot tudi po morju in že zdaj je med redkimi ukrajinski- mi mesti, ki sploh imajo na železniški postaji, ki je v Ukrajini še vedno naj- pomembnejše okno v svet, turistični urad. Pa čeprav zgolj posreduje preno- čišča. Poleg tega je idealno izhodišče za izlete v Moldavijo,delto Donave in porečji Dnestra in Dnepra. Ko jo bodo dokončno osvojili letalski nizkocenov- niki in spoznali še drugi turisti, ne bo več potrebovala nobene reklame, tudi ne v obliki ukrajinsko-poljskega evrop- skega nogometnega prvenstva. Navrotskijevahiša (Miroslav Bertoncelj) Že zdaj turistom ne ponujajo samo razgibanih fasad. (Miroslav Bertoncelj)