URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Janša tokrat ni želel pred kamere Na sojenju v zadevi Patria le Walter Wolf "upal" pred fotografe in kamermane. O b r a m ba trdi, da so finski in avstrijski dokazi nezakoniti DAMIJANA ZIST Pred okrajno sodnico Barbaro Klajn- šek se je včeraj nadaljevalo sojenje ob- dolženim v zadevi Patria. Na zatožno klop so sedli predsednik SDS Janez Janša, brigadir Tone Krkovič, nekda- nji direktor HSE Jože Zagožen, direk- tor Rotisa Ivan Črnkovič in poslovnež Walter Wolf, ki jim tožilstvo očita do- mnevna kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje pri finski Patrii. Krkoviča včeraj ni bilo na soje- nje, saj je službeno v Rusiji, zato je bil včeraj začasno izločen iz sodnega po- stopka. Še vedno brez prebranega obtožnega predloga Vendar tudi na včerajšnji, tretji glavni obravnavi vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc ni uspel prebrati ob- tožnice zaradi zahtev obrambe po izločanju listin v sodnem spisu, prido- bljenih od finskih in avstrijskih orga- nov pregona, povezanih z domnevno spornimi posli finske Patrie, ki naj bi podkupovala v zameno za to, da bi v Sloveniji dobila posel oziroma skleni- la pogodbo za nakup oklepnikov za potrebe Slovenske vojske. Obramba zatrjuje, da na Finskem preiskovalci prič med zaslišanji namreč niso obve- ščali o pravici do molka, v Avstriji pa za poseg v komunikacijska sredstva niso pridobili sodne odločbe, kar je v nasprotju z našimi zakoni in ustavo glede zagotavljanja človekovih pravic v predkazenskih in sodnih postopkih. Odvetnik Ivana Črnkoviča Dejan Mar- kovič pa je ponovno zahteval izločitev sodnice Barbare Klajnšek, saj obstaja dvom o njeni nepristranskosti, ker se je po njegovem okužila z nezakoniti- mi dokazi v sodnem spisu (finska in avstrijska dokumentacija). Včerajšnja obravnava se je končala s sklepom so- dnice Klajnškove, da bo do naslednje glavne obravnave 3. oktobra odločila o zahtevi obrambe glede izločitve fin- (Tit Košir) KPK zavrača Janševe navedbe Odvetnik Franci Matoz, zagovornik Janeza Janše, je med drugim pri nava- janju razlogov, zakaj bi sodišče iz sodnega spisa moralo izločiti listine, prido- bljene od finskih in avstrijskih organov pregona, dejal, da je sum korupcije pri poslu s finsko Patrio takrat predsedniku protikorupcijske komisije Dragu Kosu, poleg Sistemske tehnike, prijavila tudi "politična stranka z območja, kjer posla niso dobili". Matoz je omenjal nekdanjega predsednika protikorup- cijske komisije Draga Kosa, ki je finskim preiskovalcem leta 2008 predložil več dokumentov, iz katerih naj bi izhajal sum korupcije, in seznam sloven- skih državljanov, ki naj bi bili v domnevna kazniva dejanja vpleteni. Janša je po koncu sojenja dejal, da gre po njihovem vedenju za stranko SD. Če to drži, po besedah predsednika SDS "pade v vodo stokratno zatrjevanje aktu- alnega predsednika vlade in Socialnih demokratov Boruta Pahorja, da oni s to afero nimajo nič". V komisiji za preprečevanje korupcije so za STA Jan- ševe navedbe zavrnili kot neresnične in povedali, da prijave niso podali pri SD. Kdo jo je podal, ne povedo, ker so dolžni varovati identiteto prijaviteljev. skih in avstrijskih listin, šele nato se bo odločalo o njeni morebitni izloči- tvi iz sojenja, če bi ugotovili, da je bila morda pristranska. Niso želeli, da jih snemajo Ob začetku glavne obravnave Janše, Črnkoviča in Zagožna ni bilo v sodno dvorano, saj so se želeli izogniti fotore- porterjem in snemalcem, čeprav imajo medijske hiše dovoljenje vrhovnega sodišča, da smejo snemati in fotogra- firati na glavni obravnavi pred začet- kom sojenja in tudi ob izreku sodbe. Po petih minutah je sodnica fotogra- fom in snemalcem dejala, naj zapu- stijo sodno dvorano in za zapisnik narekovala, da je v sodni dvorani le Wolf, drugih obtoženih pa da ni. Ko so zapustili sodno dvorano, so vanjo vstopili Janša, Zagožen in Črnkovič. Na vprašanje sodnice Janši, zakaj ni prišel v sodno dvorano, je ta dejal, da snemanje v sodni dvorani ni dovoljeno in da je takšno tudi stališče sodniške- ga društva. Nato je sodnica pojasnila, da se je obravnava začela ob 9. uri in da morajo obdolženi biti pravočasno v sodni dvorani, sicer bo uporabila pri- silna sredstva. Sledilo je večurno utemeljevanje obrambe, zakaj bi bilo treba iz sodne- ga spisa izločiti finsko in avstrijsko dokumentacijo. "V sodnem spisu ni nobenega dokaza zoper Janeza Janšo," je dejal Matoz, nato pa dve uri sodnico prepričeval, zakaj je treba iz sodnega spisa izločiti finsko in avstrijsko doku- mentacijo. Boris Marčič, odvetnik Jožeta Za- gožna, je menil, da so dokazi, ki so bili pridobljeni na Finskem in v Avstriji, sicer tam lahko zakoniti. V Sloveniji pa so lahko zakoniti le v primeru, ko ne kršijo ustave ali človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predlagal je, da sodišče o morebitni izločitvi do- kazov odloči takoj. Z njim je sogla- šal tudi odvetnik Markovič. Dodal je, da niti sporazum o sodelovanju med organi Slovenije, Avstrije in Finske, na katerega se je skliceval tožilec Andrej Ferlinc, ne more "sanirati" kršitve te- meljnih človekovih pravic. ODMEV v koga ali kaj MATEJA GROŠELJ Sliši se kot samohvala lekarniških farmacevtov. Namreč to, da so v raziskavi sodelujoči uporabniki lekarniških storitev osebam na drugi strani pulta priznali pomen njihovega poslanstva. Da bolnik farmacevtovi strokovnosti zaupa tudi takrat, ko ga kaj vpraša, in ne le tedaj, ko mu lekarnar kot "vmesna roka" izroči zdravilo po zdravnikovih navodilih. Pravzaprav je bilo tovrstno anketno preverjanje le potrditev vsakdanje prakse; presenetilo in zaskrbelo bi, če bi bili rezultati drugačni. To kaže, da si v lekarnah resnično čedalje več ljudi "upa" vprašati marsikaj, česar si v ambulanti pri sestri ali zdravniku sploh ne drznejo. Tudi, ali predvsem, zaradi razumevanja njune časovne stiske. Trdijo, da bo v referenčnih ambulantah drugače, kar je obetavno in se že potrjuje, a ob tem ne kaže pozabiti, da imajo tudi lekarniški farmacevti omejen čas za "klepet" z obiskovalci. Tako kot v zdravstvu je osebja v apotekah premalo, povpraše- vanja po njihovih storitvah pa čedalje več. Kot brezkončen balon raste tudi ponudba zdravil; tistih na recept, brez recepta, prehranskih dopolnil. Celo zaposleni v lekarnah sami priznavajo, da težko sledijo tempu, v kakršnem jih industrija zasipava z novimi izdelki. Čeprav ni dvoma, da so z agresivnimi promocijskimi prijemi o njih dobro obveščeni tudi zdravniki, je na mestu vprašanje, ali ni morda tudi zato naveza zdravnik-farmacevt tisti model sodelovanja, ki bo uporabni- ku/bolniku zagotavljal hitrejšo in bolj zanesljivo ozdravitev, predvsem pa terapijo brez škodljivih posledic nepotrebnega, neprimernega ali celo neskladnega uživanja zdravil ter drugih dodatkov. Polifarmacija, hkratno uživanje več zdravil, včasih celo deset, petnajst različnih odmerkov dnevno, je namreč lahko zelo vprašljiva, celo smrtno nevarna. Klinični farmacevti, ki jih je v naših zdravstvenih ustanovah, zla- sti v bolnišnicah, še vedno samo za vzorec, bi lahko v skupnem delu z zdravniki pospešili potek zdravljenj, predvsem pa preprečili marsikateri zaplet, katerega vzrok so zdravila. Ob vseh do zdaj znanih dognanjih, ki podpirajo kombinirano dejavnost obeh strok, je povsem nerazumljivo, kaj oziroma odločitev koga še čakamo. V preteklosti smo v glavnem poslušali levite o odgovornosti posameznika, češ, kako pomembno je upoštevati priložena navodila uporabe. Mar ni že čas, da tudi pacienti zahtevamo, naj nam zdravila predpisujejo tako in takšna, ki nam bodo res pomagala, ne pa še dodatno ogrožala našega zdravja? Če so se posamični glasovi, ki so k temu že pozivali, do zdaj večinoma opirali le na priložnost prihrankov v denarju, bi bilo človeško in prijazno kdaj poudariti še etične razloge. Navsezadnje, k skrbi za bolnika se niso zavezali samo zdravniki, farmacevti jim lahko učinkovito pomagajo. Za stanovanjsko kreditiranje z jamstvom države Poslanska skupina Zares je včeraj v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanov z jamstvom države. Krediti- ranje preko državnih obveznic z jamstvom države kreditojemalcem omogoča, da pridobijo stanovanjski kredit pod ugodnejšimi pogoji kot doslej, bankam pa manj rizično kreditiranje, so pojasnili. Predlog zakona po mnenju poslancev stranke Zares prinaša rešitev, na podlagi katere bi država mladim in tistim, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, omogočila ugodnejše pogoje financiranja in lažjo dostopnost do kreditov. Prepričani so tudi, da je potrebno preoblikovati vlogo Stanovanjskega sklada Slovenije, ki bi moral imeti izključno funkcijo iz- gradnje in zagotavljanja neprofitnih stanovanj v občinski lasti. (sta) Strokovnjaki , ki o zdravilih vedo največ Resda sprašujemo zdravnike in lekarniške farmacevte, kako se samozdraviti, a še vedno prepogosto uporabimo zdravila iz domačega predala MATEJA GROŠELJ Slovenci informacije o samozdravlje- nju najpogosteje iščejo pri zdravnikih in lekarniških delavcih, je ugotovila raziskava sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevt- skem društvu. Več kot 80 odstotkov vprašanih meni, da mora lekarniški farmacevt vedno svetovati pri izdaji zdravila brez recepta, največ infor- macij pa si anketiranci želijo o med- sebojnem učinkovanju zdravil in o neželenih učinkih. S svetovanjem je večina, kar 90 odstotkov, zadovoljna, vprašani menijo, da je ustrezno in da farmacevti v lekarnah bolnikom omo- gočajo odgovorno samozdravljenje. "Slovenci lekarniške farmacevte prepoznavajo kot pomemben vir in- formacij o samozdravljenju in zdra- vilih, ki se uporabljajo pri tem," je ugotovitve, pridobljene na vzorcu 222 sodelujočih, pospremila poleg Mar- jetke Pal in Helene Pavšer soavtori- ca raziskave ter predsednica sekcije farmacevtov javnih lekarn Nina Pisk. Meni, da so farmacevti na ta način pri- dobili uporabne podatke o željah in potrebah uporabnikov ter da bodo ko- ristili pri oblikovanju še kakovostnej- ših lekarniških storitev na področju samozdravljenja. Več kot 85 odstotkov vprašanih meni, da je lekarniški farmacevt tisti strokovnjak, ki največ ve o zdravi- lih. Še odstotek več se jih deloma ali povsem strinja s trditvijo, da so prav te osebe dolžne svetovati tudi pri izdaji zdravil na recept. Prevladujoče mnenje, da bi moral biti lekarniški far- macevt seznanjen z vsemi zdravili, ki jih posameznik uživa, pa potrjuje za- vedanje vprašanih, kako pomembni so medsebojni vplivi različnih zdravil. "Razveseljivo je, da so nasvet o vplivu drugih zdravil ob zadnjem nakupu zdravila brez recepta v lekar- ni najmanj pogrešali tisti anketiran- ci, ki redno jemljejo zdravila. Prav ti so se bolj strinjali, da mora ob izdaji zdravila brez recepta vedno svetova- ti magister farmacije, in so tudi pogo- steje sprejeli odločitev za zdravilo brez recepta po nasvetu lekarniškega far- macevta," pa pojasnjuje Marjetka Pal. O tem, kako se samozdraviti, Slovenci še vedno najpogosteje vprašajo zdrav- nika ali lekarniškega farmacevta; tako je vsaj odgovorilo skoraj tri četrt vpra- šanih. Odgovore iščejo tudi pri lekar- niških tehnikih, medicinskih sestrah ali pri osebju v specializiranih proda- jalnah. Zdravila brez recepta pogosteje uporabljajo ženske, zdravila na recept pa tisti, ki redno jemljejo zdravila. Kar polovica vprašanih je priznala, da je enkrat ali večkrat za samozdra- vljenje uporabila zdravila, pridobljena na recept, ki so bila na zalogi v domači shrambi in so jih ocenili kot primerna. "Taka odločitev pogosto ni primerna, saj lahko tudi ob primernem jemanju brez nadzora zdravstvenega delavca pomeni tveganje za bolnika," opozarja Piskova. Dalje ugotavlja, da je, sodeč po raz- iskavi, še vedno prešibka naveza med zdravnikom in lekarniškim farma- cevtom. Povzema namreč delno ali popolno strinjanje več kot polovice anketiranih, ki ocenjujejo, da je sode- lovanja med njima premalo. Spomni pa še na en previdnostni ukrep vsa- kega posameznika, ki uživa zdravila. "Za varnost pri zdravljenju je bistve- nega pomena tudi osebna kartica zdravil, kjer pa je treba poleg zdravil z režimom izdaje na recept navesti tudi zdravila, ki se izdajajo brez recep- ta," svetuje Piskova. Verjame, da bodo ugotovitve te raziskave dobrodošle in uporabne ne le farmacevtom, temveč tudi pri uveljavljanju elektronskega re- cepta in razvoju e-zdravja v Sloveniji. DOPISNIŠTVA: TRŽENJE: Ljubljana, Cankarjeva 1, Oglasno trženje telefon 01/24 15 600 telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 Celje, Razlagova 13 a, oglasi@vecer.com Mali oglasi 03/425 36 48 (46) telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Ptuj, Osojnikova 9, Naročniški oddelek 02/749 21 71 (74) telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 Murska Sobota, Slovenska 25, narocnina@vecer.com 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/24 15 600 Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, Celje, Razlagova 13 a, dopisništvo 02/84310 03 naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Č a s n i k, ki vas r a z u m e Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 38.000 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka je1,20 EUR, vsoboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za september 2011 znaša30,02 EUR, za upokojence in študente 26,86 EUR. Naročnikomvtujini prištejemo ustreznestroške poštnine po ceniku PošteSlovenije.Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konecmeseca.Na podlagizakona o davkuna dodanovrednost (Ur. listRS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodanovrednost (Ur. listRS, št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere se obračunavadavek na dodanovrednost po stopnji 8,5 %. Davek na dodanovrednost je vračunan vcenočasopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.