URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Striženje v nepravih okoliščinah lahko povzroči ožige. (Shutterstock) Obrezovanje žive mej Živo mejo obrezujemo s ploskovnim striženjem in damo grmovnici togo, pra- vilno obliko. Strižemo s škarjami za živo mejo, bodisi električnimi bodisi na- vadnimi. Striženje je v glavnem primerno za žive meje in tiste pušpane, tise in podobno drevnino, ki jo oblikujemo, svetujejo strokovnjaki kluba Gaia. "Žive meje so lahko zeleni zid ali prosto rastoča živica. Poglede s ceste zapirata oba, za ptiče in druge na vrtu dobrodošle živali pa je bolj privlačna živa meja. Na vrto- vih je prostor omejen, zato se praviloma odločamo za zelene stene. Kalina (ligu- ster), klek, gaber - te in še vrsto drugih je treba striči. Strižemo, ko je prvi sunek rasti mimo, kar je običajno konec maja in junija." Drugič popravimo obliko v septembru in to je vse. Pravilo, ki ga moramo spoštovati, je, da mora biti v pre- rezu strižena živa meja zgoraj ožja kot spodaj. "Kadar spodnjim vejam manjka svetlobe, postanejo prosojne in grmi dobijo noge. Ko strižemo pušpan, ne sme biti suše in pripeke. Striženje v nepravih okoliščinah lahko povzroči ožige, ki so na vedno zeleni drevnini bolj opazni kot na listopadni. Koliko režemo kleke, je odvisno od sorte; priljubljeno sorto smaragd je treba le malo popravljati. Kleki in paciprese vsebujejo dišeča olja, ki marsikomu na koži sprožijo osip; obrezu- jemo jih z rokavicami in dolgimi rokavi." (vrt) Špinača za zdrav vrt (CanStockPhoto) Špinača je rastlina hladnih območij, zato bo najbolje vzklila v ne prevročih tleh. Tudi za rast ji vročina ni najbolj ugodna, saj gre takrat zelo hitro v cvet. Špinačo sejemo jeseni na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastočimi vrtnina- mi. Dobro bo rasla med bučkami, ki ji bodo v poletni vročini dajale tudi zaščito pred soncem. V septembru špinačo posejemo na gredice, s katerih smo pobrali fižol in čebulo. Kot pravi Andreja Tomšič, strokovnjakinja vrtnih centrov Kalia, bo špinača z vonjem odvračala škodljivce, predvsem bolhače. V vrtu lahko njene liste uporabljamo kot zastirko, ki bo gola tla varovala pred neugodnimi vremen- skimi vplivi, korenine pa puščajmo v tleh. "Špinača ima rada bogata, humusna in dobro odcedna tla, rastišče pa mora biti tudi primerno vlažno in ne sme biti pognojeno s svežim hlevskim gnojem. Ker ne prenaša vročine, sejemo špinačo zgodaj spomladi ali pa od srede avgusta do začetka oktobra na sončni ali delno senčni del vrta. Da bomo imeli špinačne liste stalno na voljo, jo sejemo posto- poma v dvotedenskih intervalih." Špinačo sejemo neposredno ter vsako leto z na novo kupljenim semenom, ki bo tudi najbolje kalivo. "Sejemo jo na razdaljo 20 do 30 centimetrov med vr- stami in v globino od dva do tri centimetre. Poznopoletne in jesenske setve ob močnejšem mrazu prekrijemo z vrtno tkanino. Kasneje mlade rastline redčimo v vrsti na razdaljo od treh do petih centimetrov." (vrt) Aktualna vrtna opravila Zelenjavni vrt Sejemo motovilec, zimsko solato, špi- načo in blitvo. Grmičke drobnjaka pre- sajamo v lončke, prav tako rožmarin, močne korene peteršilja izkopavamo in vlagamo v lonce z zemljo. Sadovnjak in vinograd V vinogradu skrbimo, da bodo tla pod vinsko trto zračna in čista, brez viso- kega plevela, ter odstranjujmo listje, ki prekriva grozdne jagode, da bodo te bolj izpostavljene soncu. Okrasni vrt in sobne rastline Spet je čas za setev okrasne trate, saj je obdobje poletne suše že mimo. Sadimo spomladi cvetoče okrasne čebulni- ce (tulipani, narcise, krokusi, muska- ri ...), grmovnice in trajnice. Cvetove sončnic porežemo in obesimo, saj so pozimi dobrodošla hrana pticam. Da bosta naš vrt in dvorišče polna cvetočih rastlin, moramo poskrbeti ta mesec. (Floradania) Z mislimi na cvetoči pomladni vrt Pogled skozi okno nam lahko že zjutraj polepša dan. Še posebno, če zunaj vidimo pisan vrt in če se to zgodi spomladi, po dolgi zimi, turobnih barv GABRIJEL TOPLAK Tudi ko izbiramo spomladi cvetoče okrasne čebulnice, ki jih sadimo od septembra dalje, je dobro pogledati skozi okno in poiskati kotičke, na ka- terih nam oko najpogosteje počiva. Kotički naj bodo vidni iz čim več sob in tja posadimo najlepše kombinaci- je čebulnic, svetuje Andreja Tomšič, strokovnjakinja vrtnih centrov Kalia. Izbira prostora v vrtu "Pod drevje bomo posadili čebulnice, ki cvetijo, še preden drevje ozeleni. To so na primer vetrnice (Anemo- ne sp.), pomladne zvezde (Chinodoxa sp.), morske čebulice (Scila sp.) in jarice (Eranthis hyemalis). Lepo bodo videti tudi pod cvetočimi forzicijami in ma- gnolijami, za pod vrtnice pa izberimo pomladno zvezdo ali morsko čebuli- co. Sajenju čebulic pod zimzelene ra- stline se izogibajmo, saj ne bodo dobile dovolj svetlobe za lepo rast in cvete- nje." Širne poljane cvetov Če imamo dovolj prostora, bomo ve- ličasten učinek ob pogledu na cvetoči vrt dosegli s sajenjem velike količine čebulic. Za to potrebujemo vsaj 30 ve- likih čebulic ali 50 manjših v eni barvi ali mešane. Če seveda ne želite posa- diti 40 ali več hijacint, bo lepo videti tudi nekoliko manjša količina. Cvetoči šopki Večje čebulice posadimo globlje in jih zakrijemo z zemljo toliko, da vidimo le še konice, pravi sogovornica in na- daljuje: "Med temi, a nekoliko višje, torej bolj plitko, posadimo manjše če- bulice. Izberemo seveda čebulnice, ki cvetijo ob istem času, kar je natančno opisano tudi na embalaži. Spomladi bodo cvetoče čebulnice ustvarile lepe šopke. Čebulnice so lahko iste vrste, na primer visoki in nizki tulipani, ali pa različnih. Pri slednji kombinaciji izbe- remo na primer hijacinte in krokuse, tulipane in muskari ..." Za privlačen pomladni šopek lahko posadimo tudi več čebulic v isto luknjo ali pa posadimo čebulni- ce različnih višin, visoke v sredino in manjše okrog njih. Barve in cvetovi Ostro nasprotujoče si barve, kot so kombinacije živih in nežnih pastelnih, naredijo cvetoči vrt že ob pogledu iz daljave še bolj izrazit. Od blizu pa so zanimive posebne oblike. Zato dajmo poudarek tudi različnim oblikam in vzorcem: papagajskim, resastim ali lilijskim tulipanom, mogočnemu ce- sarskemu tulipanu, polnjenim ali ve- čcvetnim narcisam. Kaj pa čas cvetenja? "V cveto- čem vrtu lahko uživamo od konca zime pa tja v poletje. Zato izbere- mo čebulice vse od zgodaj spomladi cvetočih (žafran, narcisa, jarica, po- mladna zvezda ...) do poznocvetočih (na primer poletni veliki zvonček) ali pa vedno cvetočih (zvezdasti cvetovi iksije (Ixia sp.))." Potaknjenci bršljank Ta mesec je pravi čas za razmnoževanje balkonskih rastlin SANJA VEROVNIK Bršljanke, naše najpogostejše rastline na balkonih, lahko zelo preprosto raz- množimo s potaknjenci. Prvi pogoj za vzgojo rastlin iz potaknjencev je, pra- vijo strokovnjaki kluba Gaia, da so matične rastline popolnoma zdrave in krepke brez znakov napada bole- zni ali škodljivcev. "Močne poganjke matičnih ra- stlin odrežemo tik nad tretjim kolen- cem vršička. Na potaknjencu pustimo le dva vrhnja lista, ostale odstrani- mo. Spodnji del stebla pomočimo v hormon za ukoreninjenje za zelene potaknjence. Nato rastline posadimo v zemljo." Potrebujemo kakovostno zemljo Potaknjence sadimo v kakovostno zemljo za sejance ali potaknjence ali v namočene šotne tabletke. "Prostor za vzgojo potaknjencev naj bo svetel in ogret na temperaturo med 18 in 22 stopinjami Celzija. Izogibamo se ne- posrednega sonca ali bližine izvirov toplote, kot so denimo radiatorji. Ob pomanjkanju svetlobe postanejo ra- stline pretegnjene in blede." Mlade rastline, ki smo jih vzgoji- li v lončkih, z zemeljsko grudo presa- dimo v balkonska korita takrat, ko so razvile močan koreninski sistem in pognale nežne mlade liste. "Pomemb- Balkonske rastline lahko razmnožujemo s potaknjenci. (Floradania) no je, da ohranjamo primerno zračno vlažnost, zato včasih mlade rastline prekrijemo s plastično vrečko. Zalije- mo jih šele po nekaj dnevih, najbolje v podstavek. Tako preprečimo močenje rastlin po listih, kar bi lahko povzroči- lo napad sive plesni. Mladi potaknjenci so zelo občutljivi na koreninsko gnilo- bo, zato jih lahko takoj po sajenju za- lijemo s fungicidom proti tej bolezni."