URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Planinska koča na Uršlji gori (Petra Lesjak Tušek) Planinske koče v avgustu dobro obiskane Lepo vreme je poskrbelo za zelo dobro obiskanost naših gora, poti in planinskih koč. Ne samo obmorski turistični kraji, temveč tudi gorski vrhovi, poti in koče so beležili obisk nad pričakovanji SANJAVEROVNIK Planinska društva upravljajo 174 pla- ninskih koč, zavetišč in bivakov z okoli 6000 ležišči ter skrbijo za mrežo 1664 planinskih poti v skupni dolži- ni več kot 9000 kilometrov po vsej Sloveniji (planinska društva vzdržu- jejo tudi 69 transverzalnih poti - ob- hodnic), razloži Zdenka Mihelič iz Planinske zveze Slovenije (PZS). Koče letno obišče okoli 1,4 milijona obisko- valcev, redno pa v hribe zahaja okoli 350 tisoč planincev. "Prav gotovo pa dober obisk gora v avgustovskih dneh kaže, da smo Slovenci še vedno planin- ski, gorniški narod, planinstvo je naj- bolj priljubljena oblika rekreacije in športnega udejstvovanja, v Planinsko zvezo Slovenije je včlanjenih kar 2,8 odstotka prebivalcev Slovenije." Slovenci imajo radi enolončnice Pogačnikov dom na Kriških podih, za katerega skrbi Planinsko društvo Ra- dovljica in leži na 2050 metrih, je imel zares veliko obiskovalcev, prav tako nočitev, je povedala oskrbnica doma Jerca Debeljak. "Pričakovali smo veliko obiskovalcev in nočitev, saj se nam je napovedalo ogromno planin- cev in planinskih društev, a vseeno smo bili nad obiskom in nočitvami presenečeni. Čeprav znaša kapaciteta naše koče okoli 80 ležišč, je na primer neko avgustovsko soboto prespalo pri nas kar 153 ljudi, skoraj dvakrat več. Vse, ki so želeli prespati, smo sprejeli, pripravili smo zasilna ležišča v kuhi- nji, po hodnikih." Po besedah Debe- ljakove je pri Slovencih opaziti, da radi naročajo enolončnice, in če imajo otroke, posežejo tudi po sladkem. Po- gačnikov dom je zelo priljubljen tudi pri tujih obiskovalcih gora, v julijski statistiki, v kateri se že tradicionalno po vseh kočah kaže večji obisk tujih planincev, so bili gostje iz čisto vse Evrope, največ pa je bilo Čehov, Hrva- tov, Belgijcev, Nizozemcev in Avstrij- cev. Pa tudi Nemcev je bilo kar nekaj, manjše število pa Špancev, Slovakov, Poljakov, Francozov, Angležev, Portu- galcev, nekaj predstavnikov pa je bilo celo iz Latvije, Amerike in Rusije. Dušan Vidmar, oskrbnik Tri- glavskega doma na Kredarici (2515 metrov, PD Ljubljana - Matica), je po- Dom na Kredarici (Urška Šprogar) vedal, da so v avgustu vsak dan za- beležili več kot 300 nočitev na noč. Rekorden obisk to poletje je posledica lepega vremena. Največ je bilo Sloven- cev, manj tujcev, nekaj manj kot deset odstotkov. Sicer pa avgusta že tradici- onalno prevladujejo domači obisko- valci gora, medtem ko julija pride več tujcev. "Od tujcev imamo na Kredari- ci največ Čehov, Slovakov, Madžarov, Poljakov, Hrvatov, zelo malo je Itali- janov, Nemcev, nekaj pa je tudi Špan- cev in Portugalcev. Tujci trošijo več kot Slovenci, predvsem smo opazili, da v trošenju vse prekašajo Čehi, Slo- vaki, Madžari, kar je precej presene- tljivo. Tudi po opremljenosti skupine tujih planincev, tudi čeških, preka- šajo slovenske. Imajo pas, samovaro- valni komplet in čelado, Slovenci tu še precej zaostajajo. Če pa prihaja- jo tujci posamezniki, so opremljeni malo slabše, a se še vedno pozna velik napredek." Slovenci, pravi oskrbnik Vidmar, si radi privoščijo en topel obrok na dan, tako da se vpliv krize gospodarstva pri tem ne pozna. In glede pričakovanj? "Če bo lepo vreme, bo naša sezona dobra. Septembra sta pri nas dva vikenda dobro obiskana, upamo, da bo tako tudi letošnje leto. Triglavski dom na Kredarici bo odprt vsaj do 10. oktobra, če bo lepo vreme, pa še dlje." Hrana in pijača iz nahrbtnika Tudi v Kamniških in Savinjskih Alpah so zabeležili v avgustu, ko je bilo naj- lepše vreme, odličen obisk. Oskrbnik Češke koče na Spodnjih Ravneh (1540 metrov, PD Jezersko) Tone Karničar je povedal, da je med obiskovalci njiho- vega doma še precej takih, ki uživajo hrano in pijačo iz svojega nahrbtnika. Kljub temu opaža, "da se pri nas nič ne pozna kriza, jedo tako Slovenci kot Čehi, to pa nas preseneča. Od tujcev, približno 30 odstotkov jih je, je bilo julija največ Čehov in Hrvatov, a tudi Avstrijcev. Imeli pa smo goste tudi iz Madžarske, Rusije, Poljske, Italije, Izra- ela. Nizozemcev pa pri nas ni, poti v naši okolici so prezahtevne. Naša koča bo stalno odprta do konca septembra, v oktobru ob koncih tedna, nato je čez zimo zaprta, ponovno pa se odpre s 1. majem." Oskrbnik Mozirske koča na Golteh (1356 metrov, PD Mozirje) Filip Vrabič opaža, da se gostoljubnost vedno povrne, saj "se gostje radi vračajo. Prav tako opazim, da če znamo gore spošto- vati, smo tudi med seboj drugače in lepše povezani ter žanjemo ljubezen." Mozirska koča je dostopna tudi z avto- mobilom, zato se slabši konci tedna ne poznajo toliko pri obisku, kljub temu pa lepo vreme privabi na tako lepo točko še več ljudi. "Od tujih obiskoval- cev beležimo obiske Italijanov, Nizo- zemcev, Francozov, pa Nemcev in tudi Američanov, največ pa je Hrvatov, Bel- gijcev, Nizozemcev, Francozov in Ita- lijanov. Pozna se bližina kampa in pa Logarske doline." V Karavankah, na Prešernovi koči na Stolu (2174 metrov, PD Javornik - Koroška Bela), sta oskrbnika Betka in Leon Palčič, ki sta tu že osmo leto, dejala, da je bilo obiskovalcev v av- gustu res veliko. Prevladovali so slo- venski gostje, veliko pa je bilo tudi Avstrijcev, Hrvatov, Nemcev, Britan- cev in Ircev. "Čehi zadnje leto več pre- spijo v koči kot prejšnja leta in si tudi privoščijo hrano v koči. Tudi Avstrijci radi pojedo topel obrok v koči, malo manj pa morda domačini. Opremlje- nost planincev je dobra, v negativnem smislu izstopajo le Angleži." Izleti, obvestila PD Fram 17. september: Izlet na Bloke. Prijave pri Katji Bobovnik, 041 283 401. PD Miklavž 17. september: Izlet v Bistriški vint- gar. Prijave sprejema do 16. 9. in vodi Irena Ekart, 051 369 922. 18. september: Zgornja Kapla-Sršenov vrh-Ožbalt. Prijave sprejema do 17. 9. in vodi Darinka Kocbek, 031 522 573. 21. september: Izlet na Blegoš. Prija- ve sprejema do 20. 9. in vodi Franc Kocbek, 031 644 531. 25. september: Planinski muzej v Mojstrani-Vrata in ogled slapa Perič- nik. Prijave sprejema do 24. 9. in vodi Franc Kocbek, 031 644 531. PD Mariborski tisk 18. in 19. september: Kamniško sedlo- Planjava-Ojstrica. Vodi Jože Senica, 02/47 30 286. 24. september: Izlet v neznano. Vodi Tone Potočnik, 02/42 02 814. PD Jakoba Aljaža vodijo Tone Koren, Franci Pangrčič in David Čuček. 2. oktober: Izlet na Uršljo goro. Pri- jave sprejema Franci Rajh, 041 797 712, vodijo Tone Koren, Oto Pungerl in David Čuček. PD Tisa Maribor 24. september: Izlet na Uršljo goro. Prijave sprejema do 21. 9. in vodi Danilo 040 849 957. PD Drava Maribor 24. september: Izlet na Krim. Vodi Boštjan Vihar, 041 254 726. PD Večer 24. september: Ogled razstave v pla- ninskem muzeju v Mojstrani. Prijave sprejema do 22. 9. oziroma do zased- be prostih mest v avtobusu Tone Purg, 031 331 042. Obvestila 24. september: Odprtje razstave 110 let MDO Podravja v Planinskem muzeju v Mojstrani in izlet v dolino Vrat. Vodita Slavica Tovšak, 031 314 771, in Franci Duh, 051 301 380. PD Železničar Maribor 24. september: Mojstrana-planinski muzej, slap Peričnik in dolina Vrat. Vodi Mija Pilko 040 880 807. PD Planika Maribor 24. september: Planika in Akcija Po- horje, moj hrib vabita na izlet na Porezen - bolnica Franja. Prijave sprejema Franci Rajh, 041 797 712, MDO Podravja in PD Ptuj vabita na slovesno odprtje razstave MDO PD Podravja se predstavi v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Razstava je posvečenao 110. obletni- ci ustanovitve Podravske podružni- ce Slovenskega planinskega društva. Odprtje razstave bo 24. septembra ob 10. uri in jo bodo spremljali kul- turni program in nagovori planin- skih funkcionarjev. V Mojstrano bo peljal posebni avtobus, ki bo čakal pred železniško postajo na Ptuju ob 6. uri, pred avtobusno postajo v Ma- riboru ob 6.30 in pred nakupovalnim centrom obAC (pri Sparu) v Slovenski Bistrici ob 7. uri. Cena prevoza je 15 evrov. Prijave sprejema do 22. 9. ozi- roma do zasedbe prostih mest v av- tobusu Tone Purg, 031 331 042. Slovenska planinska karta prva na svetu Na letošnji konferenci ICA (Internatio- nal Cartographic Association), svetov- nega združenja kartografov iz več kot 80 držav, so kot vedno aktivno sodelo- vali tudi kartografi iz Slovenije. Pred- stavili so odmevne referate, sodelovali v vodenju sekcij in komisij ter razsta- vili karte na mednarodni razstavi. Darja Pegan Žvokel iz Geodetske- ga inštituta Slovenije pojasnjuje, da je ob zaključku konference strokovna komisija ocenila kakovost več kot 500 razstavljenih kart in prvo nagrado v kategoriji topografskih kart dodelila planinski karti Bohinja (Triglav, Krn, Črna prst) v velikosti 1:25.000. Založi- la in sooblikovala jo je založba Sidarta, za redakcijo in izdelavo pa je poskrbel Geodetski inštitut Slovenije. Pegan Žvoklova dodaja, da je s tem Geodetski inštitut postal tudi edina kartograf- ska institucija na svetu, ki je nagrado prejela že trikrat (vsakič v drugi kate- goriji), in sicer prvič leta 1999 na kon- ferenci v Ottawi v Kanadi za mestno turistično karto Maribora, drugič pa leta 2003 na konferenci v Durbanu v Južni Afriki za taktilno (otipno) karto Ljubljane za slepe in slabovidne. Sicer pa založbi Sidarta, ki je sicer že uve- Planinska karta Bohinjaje najboljša v kate- goriji topografskih kart. (Založba Sidarta) ljavljena pri izdajanju vodnikov s po- dročij izletništva, gorništva, plezanja in kolesarjenja, prinaša laskavo pri- znanje potrditev pravilne usmeritve v oblikovanju njenih novih izdelkov, planinskih kart. (gt) Alpe na poti k energetski trajnosti Alpe naj bi postale energijsko samozadostne do leta 2050. Kako to doseči, kaj energijski preobrat pomeni za družbo in gospodarstvo, na katere ovire lahko pri tem naletimo - vse to so vprašanja, na katera bo CIPRA iskala odgovore na leto- šnji strokovni konferenci z naslovom Alpe na poti k energetski trajnosti. Kon- ferenca bo potekala od danes do sobote, 17. septembra, v Bovcu. Več območij v Alpah želi postati neodvisnih od uvoza energije, jo torej učinkovito izkoriščati in svoje energijske potrebe pokrivati z domačimi obnovljivimi viri. Ta vizija pa se ne omejuje zgolj na proizvodnjo energije, temveč zahteva spremembo mišlje- nja tudi na področju prostorskega planiranja in prometa. Na konferenci bosta obravnavani tudi temi mobilnosti v prihodnosti in priložnosti, ki se za gospo- darstvo odpirajo z energijskim preobratom. Udeleženci bodo iskali odgovore tudi na dve vprašanji, ali je gradnja novih objektov za proizvodnjo vodne in vetrne energije sploh združljiva z varstvom narave in ali je treba varovati pod- nebje za vsako ceno. Med drugim bosta na konferenci sodelovala Peter Hen- nicke, nekdanji predsednik Wuppertalovega inštituta za podnebje, okolje in energijo, in članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) Lučka Kajfež Bogataj. Poleg predavanj, okrogle mize in strokovnih ekskurzij bodo or- ganizirane delavnice, na katerih bodo med drugim razpravljali o spreminjanju družbe zaradi energijskega preobrata. Konferenco organizira CIPRA Slovenija v sodelovanju s CIPRO International s podporo Triglavskega narodnega parka in Službe vlade RS za podnebne spremembe. (gt)