URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Rim pokleknil pred Pekingom Kitajska kot reševalka evrskih držav PETARILIČ Medtem ko je žal možno pričakova- ti bližji bankrot Grčije, pa Italija kleči pred Kitajsko in v njeni devizni bla- gajni (deviznih rezervah) s 3,2 bilijona evrov vidi možno rešitev pred zdrsom v vse bolj hudo dolgovno krizo. Rim je Peking odkrito prosil, naj kupi čim več italijanskih državnih obveznic in kar največ vlaga v pešajoče italijansko go- spodarstvo. Potem ko je Kitajska z nakupom ameriških državnih obveznic za 1,2 bilijona dolarjev že največji kredito- dajalec ZDA na svetu, se ni čuditi, da je Evropa, največji trgovinski part- ner Kitajske, njeno vodstvo prosila za znatno pomoč za svoje obolele fi- nance. Še zlasti ne preseneča tovrstna prošnja Rima, saj je napočil čas, da Ital- ija izplača najvišji prihodek na svoje petletne državne obveznice. V minulih dneh so potekala resna pogajanja predstavnikov Italije in Kitajske o tej pomoči Pekinga z naku- pom obveznic, Kitajska to potezo ver- balno podpira, kitajski premier Wen Jiabao izraža vse večji interes Kitajske za trden evro, vendar pa za zdaj ni prave potrditve Pekinga, da bo Italiji priskočil na pomoč. Kitajska podpira gospodarsko okrevanje Španije, Por- tugalske, Madžarske in tudi Grčije, vendar je do začetka tega poletja imela samo sedem odstotkov državnih ob- veznic evrskih držav, navaja fran- coski ekonomski list Tribune. Zato do odločitve Pekinga italijanske ob- veznice na veliko kupuje Evropska centralna banka, saj hoče preprečiti, da bi dolžniška kriza zajela tudi tretje največje gospodarstvo evrske- Vlada dobila zaupnico za varčevalni paket Takole živčno se je med debato o Berlusconijevih varčevalnih ukrepih v parlamen- tu presedala članica vladne stranke Ljudstvo svobode Elvira Savino. (Reuters) Italijanski poslanci so včeraj izglasovali zaupnico vladi Silvia Berlusconija, vezano na slabih 55 milijard evrov vredni varčevalni paket. Za zaupnico je glasovalo 316 poslancev, proti pa 302. Dokončno so poslanci o varčevalnem paketu glasovali šele sinoči. Varčevalni paket, ki naj bi leta 2013 uravnote- žil proračunske prihodke in odhodke, kot glavne ukrepe predvideva zviša- nje davka na dodano vrednost z 20 na 21 odstotkov, zvišanje upokojitvene starosti za ženske v zasebnem sektorju s 60 na 65 let 2014. leta, triodstotni solidarnostni davek za tiste, ki letno zaslužijo več kot 300.000 evrov, ter za- porne kazni za najhujše utajevalce davkov. Po ocenah največjega industrijske- ga združenja v državi Confindustrie paket ni dovolj ambiciozen, saj temelji na zvišanju davščin, namesto da bi predvidel konkretne reforme, ki bi spod- budile šibko gospodarsko rast. (sta) ga območja. Zanesljivi viri pravijo, da je Kitajska doslej kupila samo kakšne štiri odstotke italijanskega dolga, ki je dosegel okoli 1,9 bilijona evrov. Enako so kar 94 odstotkov grškega dolga oziroma državnih obveznic od- kupile vodilne evropske banke. Zato je ameriški predsednik Barack Obama voditelje evrskih držav lahko pozval, naj "na svojih tržiščih pokažejo, kako prevzemajo odgovornost za krizo". V ZDA je zavzemanje za to, da je mogoče opešanim gospodarstvom pomaga- ti le z znatnim krčenjem državnih proračunov, vzbudilo velika razhaja- nja, predlog podobnega ukrepanja na evrskem območju pa je tudi deležen nasprotovanj. Koliko lahko Peking pomaga? Previdnejši ekonomski strategi pravi- jo, da bi morali Kitajsko manj videti kot reševalko Evrope, bolj pa kot drugo gospodarsko silo sveta, ki vidi v stari celini predvsem največjega kupca svojih izdelkov, medtem ko ji bo šele takrat pripravljena priskočiti na pomoč, ko bo za to odkrila lastni dolgoročni interes. Medijska afera gre dalje Nova odkritja kažejo, da je bil Murdochov sistem nezakonitega vdiranja v zasebnost državljanov veliko bolj razširjen ter da je bil vpet v tesno sodelovanje med novinarji, zasebnimi detektivi in policijo JOŽE PLEŠNAR Kot jara kača se vleče afera prisluško- vanja mobilnim telefonom in lova za podatki vplivnih in manj vplivnih ljudi, ki je močno okrnila ugled sve- tovne medijske družbe avstralskega magnata Ruperta Murdocha, spravi- la v zadrego britansko politično elito ter doslej povzročila aretacijo 16 ljudi, med njimi nekdanjega tesnega sode- lavca premiera Davida Camerona. Ne gre samo za vrtanje v nelegalne dejav- nosti novinarjev pred meseci ukinje- nega časnika News of the World ter vodilnih ljudi družbe News Corpo- ration, od katerih bo moral Murdo- chov sin James znova na zaslišanje pred britanski parlament, temveč za vprašanje, zakaj zadeve niso razre- šili že pred osmimi leti, ko je začela policija v okviru operacije Motor- m an prvič preiskovati novinarsko vdiranje v zasebnost državljanov. Po pričevanju nekdanjega policista, ki je bil leta 2003 eden vodilnih preiskov- alcev, so britanske oblasti že takrat dobro vedele, kako obsežna je bila praksa medijskih organizacij oziro- ma njihovih novinarjev, ki so naje- mali mrežo zasebnih detektivov, da bi jim priskrbeli osebne informaci- je tisočev državljanov, med njimi so- rodnikov in prijateljev umorjenih in ugrabljenih oseb. V pogovoru za časnik Independent je bivši policist povedal, da je bilo njegovi ekipi pre- povedano zaslišati novinarje, ki so plačevali dostop do podatkov o krimi- nalnih prekrških, imetnikih avtomo- bilskih registracij, telefonskih številk in do drugih nezakonitih informacij. Kaže, da je šlo za pravcato industri- jo skrivnega zbiranja podatkov in da nezakonita dejavnost novinarjev ni bila omejena samo na časnike v lasti Murdochovega medijskega imperija. V operaciji Motorman so poimensko zabeležili okrog 400 novinarjev, med njimi nekatere najbolj ugledne pri- padnike poklica iz različnih časopisov in revij. Samo pri preiskavi doma Steva W h i t t a m o r a, enega najbolj znanih zasebnih detektivov, ki so ga najemali različni mediji, so odkrili po- drobnosti o več kot 17.000 zahtevkih za zakonsko zaščitene osebne infor- macije o znanih ljudeh. Največkrat je šlo za zahteve po iskanju naslovov, telefonskih številk, bančnih infor- macij, pa tudi za vdiranje v glasovno pošto na mobilnih telefonih. Toda ko so preiskovalci hoteli po- globiti preiskavo ter zbrati gradivo za kakih 30 do 40 obtožb zarotništva, ki bi zajele zasebne detektive, preproda- jalce informacij in novinarje, jim je bilo naročeno, naj zadeve ne vodijo preveč natančno. Zlasti pa jim je bilo zabičano, naj pustijo pri miru novinar- je, češ da je njihov vpliv premočan. Na eni strani je očitno šlo za strah policije, ki naj bi preveč radodarno, morda celo v zameno za denarne koristi posredov- ala podatke iz svoje računalniške baze, na drugi pa za prepričanje politikov, da medijev ni dobro imeti za sovražnike. Uredniki Murdochovega medijskega imperija in drugih britanskih časnikov so bili vedno dobrodošli gosti vodil- nih politikov, ki so dobro vedeli, kako močno lahko vplivajo na zavest in odločitve povprečnih volivcev. V ospredju se zdaj ni znašlo zgolj vprašanje, zakaj in po čigavem nalogu Uradu komisarja za informacije (ICO), ki je pred osmimi leti sprožil operacijo Motorman, domnevno ni bilo veliko do tega, da bi policija v preiskavi že takrat temeljito opravila svoje delo. Znova je predmet debate dilema, kdaj novinarji delujejo v javnem interesu, ko odkrivajo sporno delovanje javnih oseb, in kdaj izključno v interesu ja- vnosti, ki jo potencialno najbolj zan- imajo trači in podrobnosti iz življenja slavnih. Bašir imenoval podpredsednika za Darfur Sudanski predsednik Omar Hasan Al Bašir je imeno- val svojega prvega podpredsednika za območje Darfur, vendar pa tamkajšnji uporniki to imenovanje zavračajo kot brezploden korak, ki ni pravi odgovor na njihov poziv, da bi v večji meri sodelovali pri vladanju. Bašir je za pod- predsednika imenoval Adama Jusefa. Pretežno nearab- ski uporniki v Darfurju so pred skoraj desetimi leti začeli upor zoper Kartum in tamkajšnjo vlado obtožujejo, da ne posveča prave pozornosti razvoju njihovega območja. Bašir je potem zoper upornike mobiliziral vojsko in pretežno ar- abske milice, s čimer je sprožil val nasilja, ki ga Washing- ton in nekateri aktivisti označujejo za genocid. (Reuters) Afganistanski vojaki pred poslopjem, iz katerega so talibanski uporniki izvedli doslej najdaljši napad v prestolnici Kabul (Reuters) Ubil vseh šest napadalcev Najdaljši in najbolj drzni napad skrajnežev v Kabulu v zadnjih desetih letih ozi- roma po strmoglavljenju talibanskega režima Napad talibanskih upornikov na osrčje diplomatske četrti in sedež zavezniških sil v afganistanski pre- stolnici Kabul se je včeraj po 20 urah končal, saj so varnostne sile ubile za- dnjega od šestih napadalcev, je po- vedal glasnik afganistanske vlade Sedik Sediki. Pri tem je šlo za najdalj- ši in najbolj drzen napad skrajnežev v Kabulu v zadnjih desetih letih oziro- ma po strmoglavljenju talibanskega režima, hkrati pa za resno opozorilo na bojno moč in domet upornikov v času, ko zahodne sile začenjajo zapu- ščati to državo. V tem napadu je bilo ubitih naj- manj štirinajst civilistov, od tega trije otroci, in pa štirje afganistan- ski policisti, a se notranje minis- trstvo boji, da bo črna bilanca še zrasla; poleg tega je bilo ranjenih več deset ljudi. Uporniki so se vzpeli v večnadstropno stavbo v gradn- ji in napad začeli v torek popoldne: sprožali so rakete proti ameriškemu in drugim veleposlaništvom ter sedežu zavezniških sil. Trije bombaši samo- morilci so merili tudi na policijske postaje v drugih delih prestolnice. Afganistanske varnostne sile so ob pomoči Natovih enot in afganistan- skih bojnih helikopterjev "čistile" nadstropje za nadstropjem te 13-nad- stropne stolpnice, v kateri so talibani očitno imeli skrito orožje. Glasnik tal- ibanov je izjavil, da so bili napadal- ci oboroženi z minometi na raketni pogon, puškami Ak-47 in samomoril- skimi bombaškimi telovniki, vendar pa dolžina napada narekuje sklep, da so v stavbi že od prej imeli skriti orožje in strelivo. Andrew Exum iz Centra za novo ameriško varnost vidi ta napad kot posledico bodisi zloma v varnostni službi, pristojni za Kabul, bodisi napak obveščevalne službe. Eksplozije je vse popoldne dopol- njevalo streljanje, ki se je potem nad- aljevalo vso noč. Neka priča je za Reuters povedala, da je bilo občasno za 30 do 35 minut tiho, potem pa so se spet zaslišali eksplozije in zvoki streljanja s težkimi strojnicami. Am- basade in restavracije, v katere za- hajajo tujci, so bile zvečer in ponoči z a p r t e. A m e r i š ko in b r i t a n s ko veleposlaništvo in predstavniki Isafa so sporočili, da so vsi njihovi zaposleni živi in na varnem. To nasilje je bilo najhujše po zavezniškem strmoglavljenju tal- ibanske vlade leta 2001, hkrati pa je bil ta napad drugi največji v Kabulu v manj kot mesecu dni: sredi avgus- ta je samomorilski bombaš v napadu na sedež Britanskega sveta ubil devet ljudi. Proti koncu junija so uporni- ki v napadu na kabulski hotel, ki ga obiskujejo zahodnjaki, ubili najmanj deset ljudi. (Reuters) Reporter BBC-ja ubit po pomoti Zavezniške sile v Afganistanu so te dni sporočile, da je ameriški vojak julija letos pomotoma ustrelil afganistanskega poročevalca, ki je delal za britansko radio- televizijo BBC, ker je bil prepričan, da gre pri njem za samomorilskega bomba- ša, ki namerava sprožiti svoje razstrelivo. Smrt reporterja Omeda Kpalvaka, ki je delal tudi za afganistansko tiskovno agencijo Pajhvok, med samomorilskim bombaškim napadom in topovskim ognjem v južni afganistanski provinci Uru- zgan, je BBC in lokalna novinarska društva spodbudila k zahtevi, da o njegovi smrti opravijo preiskavo. Isaf je zdaj objavil, da je vojaška preiskava pokazala, da so zavezniški vojaki novinarja imeli za skrajneža, ki se je 29. julija vtihota- pil v stavbo Radiotelevizije Afganistan (RTA). Medtem ko so se afganistanske sile lotile upornikov, ki so vdrli v bližnjo guvernerjevo rezidenco, so ameriški vojaki izvedli akcijo na RTA, pri čemer so Kpalvaka, ki so ga opazili ob sobi, kjer je eden od bombašev aktiviral razstrelivo, prav tako imeli za skrajneža. (Reuters) Švicarja Deissa zamenjal Katarec Al Naser V New Yorku se je v torek uradno začelo 66. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo sicer zares steklo šele prihodnji teden s splošno raz- pravo svetovnih voditeljev. S položaja predsednika 65. GS ZN se je poslovil Švicar Joseph Deiss, ki ga je nasledil 57-letni katarski diplomat Nasir Abdulaziz Al Naser. 66. zasedanje se bo vsebinsko začelo prihodnji ponedeljek z dvodnev- nim srečanjem na visoki ravni o preprečevanju nenalezljivih bolezni in nadzoru nad njimi ter enodnevnim srečanjem na visoki ravni o dezertifikaciji, degrada- ciji zemljišč in suši v kontekstu trajnostnega razvoja in odpravljanja revščine. Medtem so potrdili, da je generalni sekretar ZN Ban Ki-moon prejel pismo libijskega Nacionalnega prehodnega sveta s prošnjo, da bi svet Libijo predstav- ljal v ZN. Ameriško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je eden od Gadafi- jevih sinov, Sadi, ki je konec tedna pribežal v Niger, zdaj tam v hišnem priporu v stavbi vlade Nigra. Njegov oče, libijski samodržec Moamer Gadafi, naj bi se še skrival nekje v Libiji. (zur) Carlos Menem se je izvlekel Sodišče v Buenos Airesu je nekdanjega argentinskega predsednika Carlosa Menema in še 17 članov njegove tedanje vlade v torek oprostilo obtožb o krše- nju mednarodnega embarga na uvoz orožja v Ekvador in na Hrvaško v 90. letih prejšnjega stoletja. 81-letni Menem, ki je sedaj senator, je bil predsednik Argen- tine med letoma 1989 in 1999. (sta)