URN_NBN_SI_DOC-C4YA7CIQ

Izstradati zver BOJAN RADEJ SLOVENSKO DRUŠTVO EVALVATORJEV Čeprav Slovenija po mednarodnih standardih ne spada med prezadolže- ne države, pa problem javnega dolga postaja tema številka ena tudi pri nas. Do izbruha zadnje krize je bil javni dolg za evropske razmere nizek. Potem pa se je "bruto dolg splošne države" eksplozivno povečal skoraj za polovico, kar je štirikrat več, kot se je v Italiji, in dvakrat več kot v Grčiji in Portugalski ter za četrtino več kot v Španiji, v državah torej, ki so na robu bankrota. Povečanje javnega dolga je nujno kot edina možnost za kratkoročno saniranje posledic izbruha krize. Profesor Paul Krugman je v vlogi kolumnista newyorškega časopisa Times dramatiziral: ponesrečenemu, ki krvavi, je treba nujno dati transfuzijo, razlago o preventivi pred nesrečo pa prihraniti za primernejši trenutek. Soočene z infarktom finančnih trgov morajo vlade najprej oživiti njihovo delo s tem, da jim dovajajo življenjsko potreben svež kredit. S tem pa vlade še prav nič ne posežejo v dolgoročne razloge za izbruh krize. Prav nasprotno, ravno takšno reševanje posledic krize z dodatnim zadolževanjem dolgoroč- no šibi sedanji položaj. Ta pa je že šibek zaradi s krizo izsiljene makroe- konomske nestabilnosti in zniževa- nja standarda javnih dobrin, zlasti socialne varnosti in socialne kohezije. Vlade pravih vzrokov krize sploh še niso začele reševati, ampak so, kot je v nedavnem intervjuju za Spiegel izjavil finančni magnat George Soros, doslej samo kupovale čas in čakale, da se stvari same vrnejo v stare tirnice. Prva faza soočenja s problemom, ki od nas zahteva radikalne rešitve, je pogosto zanikanje problema in zdaj še nismo nič dlje. Mnenja o tem, kako se pravilno odzvati na krizo, so docela nasprotu- joča. Eni po skoraj stoletje stari teoriji zagovarjajo anticiklično povečanje javnega dolga v času krize, kar pomeni, da država pospešeno financira javne programe in s tem vsaj delno zapolni praznino ter nevtralizira negativne učinke krčenja s krizo najbolj prizadetega dela gospodarstva za blaginjo ljudi. Ko se gospodarska rast obnovi, pride na vrsto odplačevanje dolgov in znižanje zadolženosti. Njim nasproti stojijo nasprotniki kakršnegakoli še dodatnega povečevanja že tako prevelikega javnega dolga. Od vlad zahtevajo, naj pogoltnejo grenko pilulo krize in mislijo dolgoročno, kar pomeni, da znižajo svojo prezadolženost in trajno odpravijo osnovne vzroke za svojo odvisnost od finančnih trgov. Država je na račun davkoplačevalcev preobjedena in nenasitna zver, ki jo je treba izstradati z razdolževanjem. Ponujajo tri možne recepte: vlade naj omejijo zgornjo raven dovoljenega javnega dolga, ali naj odpravijo proračunski primanjkljaj na letni ravni, ali naj se javni dolg poveča le za toliko, za kolikor se obenem zniža tekoči proračunski primanjkljaj. Zagovorniki povečanja dolga se imajo za socialno pravične, vendar za ceno osiromašenja prihodnjih generacij, ki bodo morale odplačevati dolgove. Zagovorniki razdolževanja se imajo za svobodoljubne, ko ljudi branijo pred pohlepno državo, čeprav jih pri tem osiromašijo za nekatere osnovne socialne pravice, s katerimi to svobodo uživajo. A teorija, kot vse bolje vidimo, ni tako pomembna. Ko je na oblasti vlada, ki ne zna ali noče spremeniti svojih ideoloških prioritet, da bi radikalno posegla in odpravila vzroke ter kontekst krize, tedaj sta obe strategiji docela brezupni. Medkrizno anticiklično povečevanje javnega dolga je idealen instrument vlad, ki nimajo vizije vodenja države, ker jim nudi lažjo pot, da preprosto s svežim denarjem začasno gasijo težave. Na drugi strani je omejevanje javnega dolga prikla- den instrument za oblast, ki svojo priložnost v krizi izrablja za skrivanje svojega ideološkega boja za fiskalni- mi prijemi. V tej luči, ki osvetljuje tudi slovensko oblast in način njenega kriznega vodenja, je videti, da vprašanje dolga preprosto ni primarno pomembno. Kriza je res finančna, a če bomo o izhodih iz nje razmišljali le finančno, to ne bo zadoščalo, vsaj ne Sloveniji, ki v svetu mednarodnih financ ne bo nikoli imela lastnega vzvoda. V ospredje kot kronski balon, katerega prenapihnjenost je razgalila finančna kriza, stopa nezmožnost vlad(e) dosegati korenite družbene preobra- te, ki bi edini omogočili hkrati razdolževati javne bilance in obnoviti doslej zanemarjene ustvarjalne potenciale, ki bi odtehtali negativne učinke zategovanja pasu, socialno ekonomijo, lokalne trge, človeške vire, socialni in ekološki kapital na presečen način z gospo- darskimi projekti. To bi zahtevalo, da se strateške odločitve porajajo od spodaj, ne več le od zgoraj in kot zdaj vse bolj - od zunaj. Zavzemanja za razdolževanje držav kot primarnega cilja protikriznega delovanja vlad so nevarno dvorezna. Izstradana zver ne bo mogla opraviti svojih nalog, ampak bo postala le še bolj zverinska, ko bo s krčenjem socialnih programov odplačevala dolgove in z vsiljenimi prioritetami Država kot izstradana zver ne bo mogla opraviti svojih nalog, ampak bo postala še bolj zverinska (Reuters) krčenja izdatkov odločanje o javnih financah še bolj izolirala od demo- kratičnega vpliva javnosti. To ne služi nobenemu dolgoročno sprejemljive- mu cilju, potrebujemo nekaj povsem drugega. Zver je treba spet udomačiti za službo gospodarju, ki nosi ključ njene kletke in ji vsak dan prinaša hrano. Nedvomno je treba obroke poslej bolj skromno in skrbno odmeriti, vendar naj žival dobi vse, kar normalno potrebuje, in vedno še dodatne nagrade za pridnost. Končati pa se morajo časi, ko si je smela svoje obroke izmišljevati sama, poslej si niti ne sme več izbirati gospodarja in ukazov, ki jim bo sledila. Kontracepcijska spirala v boju zoper raka * reuters V n o v i š t e v i l ki p r e b e r i te IZPOVED: Ko heroin postane najpomembnejši KOMENDA PRI POLZELI: Obujeni grad in njegovi vitezi SODNI SKLEP: Prepovedan med z gensko spremenjenimi dodatki ZDRAVJE: Z bezgom so zdravili že Hipokrit, Plinij in Galien KATE KELLAND Kontracepcijsko sredstvo spirala (maternični vložek, pesar) utegne v nasprotju z razširjenim mnenjem ženske obvarovati raka na maternič- nem vratu, celo če ne ustavi okužbe, ki običajno povzroči to bolezen, je pok a zala mednarodna raziskava (o njej poročajo v reviji Lancet Oncolo- gy). Čeprav spiral verjetno ni mogoče priporočit i kot način preprečevanja raka na materničnem vratu, ki je druga n aj bol j raz š ir j ena oblika raka pri ženska h, bi raziskava morala ženske in njihove zdravnike prepri- čati o tem, da njihova uporaba ne pove a č a a a n a evarnosti te bolezni. Španski raziskovalci so z raziskavo, ki je vključila20.000 žensk, ugotovili, da tistim ženskam, ki so uporabljale spiralo (m a terničn i vložek), ne groz i man j ša n evarnost, da se okužijo s humanim papiloma virusom (HPV), kot ženska m, ki ne uporabl j a jo tega kontracep c ijskega sred e tva, vendar pa je sa m o kaki pol o vici grozila nevarnost, da razvi j ajo raka samega. Znanstveniki kot možen razlog zaščitnega učinka spiral vidijo v tem, da postopek njihove vstavitve ali odstranitve uniči predrakaste celice ali da povzroči kako obliko vnetja, ki sproži daljši imunski odgovor in HPV prepreči napredovanje. Xavier Castellsague, ki deluje v okviru programa raziskovanja epidemij raka v katalonski bolnišnici Llobregrat, pravi, da jih je ta ugotovitev presene- tila, da so bili podatki, ki so jim bili na voljo pred to raziskavo, nadvse neskladni, tako da niso pričakovali odkritja tolikšne povezave s tem zaščitnim učinkom. - V • r v jr. Rak na materničnem vratu je drugo najbolj razširjeno rakasto obolenje žensk po svetu: vsako leto naštejejo okoli 500.000 novih primerov in 250.000 smrtnih izidov bolezni, nava j a Svetovna zdravstvena organizacija. Skoraj vsi primeri tega raka s o v povezavi z genitalno okužbo s HPV, torej na j bolj razširjeno virusno okužbo reproduktivnega tr a kta. Farmacevtski družbi M erck in GlaxoSmithKline proizvajata cepiva, ki ščitijo pred HPV, številne bogate in tudi nekatere države v razvoju pa so začele z nacionalnimi programi imuniziranja za dekleta, da bi preprečile še več primerov raka na materničnem vratu. Spirala je plastič- no kontracepcijsko sredstvo, ki vsebuje baker ali hormon, namesti pa se v maternico in semenu prepreči združitev z jajčecem. Že prejšnje raziskave so pokazale, da lahko uporaba spiral ženske obvaruje neke druge oblike raka, endometrij- skega raka oziroma raka maternične sluznice, vendar pa doslej ni bilo (Reuters) jasno, ali lahko preprečijo nevarnost raka materničnega vratu. Skupina okrog Castellsagueja je preučila podatke o desetih raziskavah raka na materničnem vratu, ki so jih izvedli v osmih državah, in o 16 raziskavah, ki so bile na štirih celinah, posvečene HPV. Ugotovitve so prilagodili z upoštevanjem števila spolnih partnerjev in drugih dejavnikov. Rezultati pravijo, da uporaba spirale ni vplivala na tveganja okužbe s HPV, je pa bila povezana z opazno manjšo nevarno- stjo raka na materničnem vratu pri obeh glavnih vrstah te bolezni: za 44 odstotkov je skrčila verjetnost razvoja skvamoznega karcinoma in za 54 odstotkov razvoj adenoskvamoznega karcinoma. Dolžina časa, v katerem so ženske uporabljale spiralo, ni opazno vplivala na to nevarnost, pravijo raziskovalci. Ugotovili so, da se je ta nevarnost v prvem letu uporabe spirale zmanjšala za skoraj polovico, znaten zaščitni učinek se je ohranil še celo po desetih letih. PUcuk (art živijertje 7 c J f l l