URN_NBN_SI_DOC-DCXORJTH

V p rv em Lenin nalaga L unačarskem u, naj skliče posv et p red sta v ­ nikov lju dskeg a k o m isariata za prosveto, p red sed n ik a C entralnega ko­ m ite ja za u prav o arhivov in n ek a te re specialiste, d a izdelajo p o d ro b en n a č rt za organizacijo C entralne u p rav e arhivov, » posebej pa načrt za reorganizacijo vsega b iblioteka rstva po švicarsko-am eriškem sistem u«. P osebno energičen je dru g i odlok (7. 6. 1918): S N K opozarja ko m isa ria t za lju d sko prosveto, da je njegova skrb za pra viln e u red itev b ibliotekarstva v R u siji nezadostna, zato naroča kom isariatu, n a j se loti energičnih ukrep o v prvič za centralizacijo b ibliotekarstva v R u siji in drugič za uvedbo švicarsko-am eriškega siste­ ma. K o m isariatu za lju d sko prosveto se predlaga, da d vakrat m esečno poda S N K obračun o tem , ka j je bilo p ra ktičn o sto rjen o na tem področju. Dne 17. 7. 1918 je izšel d ek re t o v arstv u b iblio tek in k n jižnih skla­ dišč. Iz n jega d ih a sk rb za bib lioteke lik v idiran ih in ev ak uiran ih držav­ n ih uradov, ki m o rajo p riti v evidenco oddelka za knjižnice p ri lju d ­ skem k o m isariatu za prosveto. »N eizpolnjevanje tega se sm a tra za kršite v revolucionarnega pravnega reda in im a za posledico sodno odgovornost.« In tak o si sledijo odlok za odlokom v slogu, za L enina tak o značilno ja sn em in n epopustljivem , do d e k re ta o neperiodičnem tisk u , v k aterem so — še vedno sred i n em irn ih dni d ržavljanske vojne — u reje n i p ro b le­ m i cene, izvoza in k o n tro le » nad p ra viln im razdeljevan jem tiska nih p roizvodov po m reži pro svetn ih usta no v in nad p reskrbo delovnih m n o ­ žic s tem i tiska n im i proizvodi«. O Leninu in k njižnicah bi se dalo govoriti še in še. Zanim iva bi b ila np r. p rim e rja v a njegovih dek reto v z b ib lio tek arsk im i d ek re ti iz časov F ran co sk e revolucije (n ek a tera navodila bi kazala, d a je to p ro ­ b lem atik o poznal in d a se je sk ušal izogniti težavam , ki so ted aj n a ­ stale). T udi njegovo p o u d a rja n je »švicarsko-am eriškega sistem a«, ki ga je v erjetn o poznal iz inozem skih knjižnic, govori o tem , d a s sta rim ru sk im ni bil zadovoljen, k er se m u je gotovo zdel p rem alo sistem a­ tičen in konservativen. P osebne om em be v red na je tu d i njegova zah­ tev a po cen tralizaciji b ib lio tek arstv a, saj je bila ta k a p o t v te d an jih revo lu cio narn ih časih edino ja m stv o za uspeh, posebno k er je sam bedel n ad izv ajan jem svojih p rav energično izrečenih priporočil. T oda zdi se m i, d a se bodo te h v p rašan j bolj tem eljito lotevali naši so v jetsk i kolegi. T a zapisek ni im el d rugega nam en a, k o t d a ob Leni­ novi sto letn ici opozori tu d i slovenske k n jižn ičarje in vse, ki jim sociali­ zem ni p raz n a beseda, kolikšen pom en je veliki rev o lucion ar prip iso v al p rav b ib lio tek arsk im vprašan jem . Jaro Dolar * G. V. Jüdin je bil krasnojarski trgovec — bibliofil. Njegova velika knjižnica je bila 1907 prodana v Ameriko in je prišla kot samostojen »slovan­ ski oddelek« v washingtonsko Kongresno biblioteko. (Ta podatek, kakor tudi vsi citati so iz knjige: A. Z. Okorokov: Lenin in knjiga. Moskva 1964.)