URN_NBN_SI_DOC-DM0NSROQ

Knjižnica 41 (1997)2/3 2.1. Razstave Razstave so dokaj razširjena oblika knjižničnih dejavnosti. KNJIŽNE RAZSTAVE: Med mnogimi vrstami knjižnih razstav, ki jih knjižnica lahko pripravlja, lahko izdvojimo dve osnovni, in sicer: razstavo dragocenosti in raritet, ki jih knjižnica hrani, in pa razstavo novitet, ki jih prejema. Obe obliki sta zelo privlačni in potrebni, saj izredno prispevata k popularizaciji knjižnice in knjige med bralci. TEMATSKE RAZSTAVE: Ta oblika predstavlja za oblikovalce razstave največji izziv in je hkrati najzanimivejša in najlepša. Oblikovalci tematske razstave zberejo v ta namen gradivo, knjižno in neknjižno, z njegovo vsebino pa opozarjajo na posamezna strokovna in znanstvena področja, umetnost, v povezavi s tem predstavljajo ljudi, območja, kraje, običaje, predstavijo pomembne dogodke v sedanjosti ali preteklosti... Talfco kot vse ostale je treba tudi tematske razstave organizirati profesionalno, temo je treba precizno strokovno obdelati, skrbeti za oblikovno plat razstave (primeren prostor, jasnost in zračnost razstave), eksponati morajo biti op- remljeni z legendami in pojasnili o gradivu... PRILOŽNOSTNE RAZSTAVE: Priložnostne razstave so po svoji vsebini bodisi podobne tematskim (obde- lujejo določeno temo v sedanjosti ali preteklosti), lahko pa so dejansko rezultat določenih priložnosti, prav tako v sedanjosti ali preteklosti (aktualni krajevni dogodki, jubileji, obletnice...). LIKOVNE RAZSTAVE: Razstave likovnih del in ostalih del s področja likovne umetnosti so prav tako pogosta oblika razstav v knjižnicah. Tu gre predvsem za predstavitev zunanjih ustvarjalcev, ki jih knjižnica povabi, da razstavljajo, ali pa svojo razstavo ustvarjalci ponudijo knjižnici sami. Pomembno vlogo pri likovnih razstavah predstavlja prostor, saj ima le malokatera knjižnica ustrezen prostor, ki bi ustrezal pogojem, ki jih za postavitev likovna razstava zahteva.