URN_NBN_SI_DOC-DP0CMG9S

slovanskega ali sploh slovanskega bilo v knjižnici ali je sp ro ti vanjo prih ajalo . Slovenska lite ra tu ra in k u ltu ra sta v tem oddelku bogato zastopani, še posebej z leksikalnim i deli, m onografijam i, dom oznan­ sko lite ra tu ro ipd. Z ares velike zasluge si je p ridobil z vzpostavitv ijo posebne k njižničn e m reže (Sistem a bibliotecario Isontino) v goriški p o k rajin i, ki je bila do p re d nedav nim p rv a po širin i in teh n ičn i u re d itv i v državnem m erilu (čeprav ne p rv a po zam isli in poskusu). Uspelo m u je, da je od leta 1967, ko je bilo na sedežih občin v p o k ra jin i 9 k njižnic in ena podružnična, dvignil število knjižnic v le tu 1970 na 24 z dvem a podružnicam a in s 44.386 izposojam i na cca 100.000 p rebivalcev (to je le m reža, iz k a te re so izključene vse ostale k n již­ nice, tu di m estne!). V tem o k v iru so bile po stav ljen e tu d i k njiž- v D oberdobu, Š te v e rja n u in Sovodnjah z m očnim fondom tu d i slo­ venskih knjig. K ot stro k o v n i b ib lio tek arsk i pisec je svoje im e povezal z vrsto stro k o v n ih publikacij, pretežno bibliografij. T ako je že 1950 izdal I codici m in iati della B iblioteca U n iv ersita ria di M essina (1950), II fram m en to d ell’evangeliario onciale del V II secolo della B iblioteca U n iv e rsita ria di M essina (1950), Le carte geografiche della R egione V eneta O rien tale nella B iblioteca G o v ern ativ a e Civica di G orizia (1951), ki jih je k asn eje izdal izpopolnjene leta 1959. Iz iste knjižnice je izdal še popis in k u n ab u l (1958) in periodičnega tisk a (1957). Posebno m esto im a njegovo delo Itin e ra rio jugoslavo fra lib ri e biblioteche (1957), te r n e k a te re bibliografije, tako B ibliografia ita lia n a su Svi- pio S la ta p e r (1961), poleg tega p a v rsta kazal (npr. k 40-letnikom rev ije S tu d i G oriziani), zapiskov in sta tistik o delo v an ju n a jra z lič­ n ejših knjižnic, p redgovorov in uvodov v knjige, ki jih je izdajala knjižnica kot dodatke k rev iji (S upplem enti agli S tudi G oriziani). K ot publicist se je posvečal p rob lem u fu rla n stv a, goriškega ti­ sk arstv a, goriške k u ltu re nasploh, n ajveč je pisal o slik a rstv u in likovni um etn o sti sploh. V sam ostojnih p u b lik acijah je izdal dela K avčiča, M arussigeve risb e o kugi. P isal o M arangoniju, o T om incu in Spazzapanu, o P acassiju in de F in ettiju . B rez štev ila je njegovih d robnih zapiskov ob slik arsk ih raz stav a h (mnogo tu d i o Slovencih, ki so razsta v lja li na G oriškem ), nekrologov k u ltu rn ik o v , zapiskov o k n jižn ih razstav ah itd. Z jugoslo vanskim b ib lio tek arstv o m se je povezal s tem , ko je kot plod izkušenj nekajm esečneg a b iv an ja p ri nas objavil delo o jugoslovanskih k n jižn icah (1957). K njižica je sicer droben zapis v ti­ sov, v en d ar je v širokem sv etu o p rav ila svoje. M anzini je v njej o b jektiven; m arsik d aj d aje p rizn a n je našem u delu, tu in tam je k ri